TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Tožnikove navedbe na osebnem razgovoru, da je državo zapustil, ker sta se stepla z delodajalcem zaradi neplačila in ker ni zaslužil dovolj za preživetje sebe in svoje družine, ne gre povezati z nobenim od zakonsko določenih razlogov preganjanja, ki so določeni v Ženevski konvenciji in ZMZ-1.

Slaba ekonomska situacija sama po sebi ne predstavlja razloga za priznanje subsidiarne zaščite.

Za priznanje mednarodne zaščite ni dovolj dokaz o tveganju, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, temveč mora tveganje izvirati s strani dejavnikov, ki se lahko neposredno ali posredno pripišejo javnim organom te države, bodisi da grožnja za zadevno osebo predstavljajo dejanja, ki jih organi te države izvajajo ali dopuščajo, bodisi država svojim državljanom pred neodvisnimi skupinami ali nedržavnimi subjekti ne more zagotoviti učinkovite zaščite. Zgolj navajanje slabega ekonomskega in socialnega stanja v izvorni državi iz navedenih razlogov ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.