TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba D.G. zoper 1. sklep Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Celju, št. Ks 20/93 z dne 22.1.1993 v zvezi s sklepom istega sodišča št. I Kr 47/93 z dne 20.1.1993, 2. sklep Višjega sodišča v Celju št. Kp 48/93 z dne 23.2.1993 v zvezi s sklepom Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Celju, št. Ks 46/93 z dne 17.2.1993 in 3. sklep Višjega sodišča v Celju št. Kp 118/93 z dne 29.4.1993 v zvezi s sklepom Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Celju, št. Ks 126/93 z dne 23.4.1993, 4. sklep Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Celju, št. K 70/93 z dne 18.5.1993, 5. sklep Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Celju, št. Ks 343/93 z dne 9.11.1993 in 6. sklep Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Celju, št. K 439/93 z dne 7.1.1994, se zavrne.

Pritožnik, ki v času odločanja Ustavnega sodišča ni bil več v priporu, je pravni interes za odločitev o ustavni pritožbi izkazal z zatrjevanjem, da bo v primeru ugoditve ustavni pritožbi uveljavljal pravico do odškodnine zaradi neutemeljenega odvzema prostosti - ne glede na to, ali bo z odškodninsko tožbo tudi dejansko uspel. Ker je bil pritožnik v kazenskem postopku zaradi utemeljenega suma storitve dveh kaznivih dejanj velike tatvine, ker je pred tem storil več kaznivih dejanj zoper premoženje, ker je kazniva dejanja izvrševal kontinuirano in ker se je teža storjenih kaznivih dejanj zoper premoženje stopnjevala, je obstajala realna nevarnost, da bi, če bi bil na prostosti, ponovil kazniva dejanja, s katerimi bi posegel v varnost drugih ljudi. S tem je bila tudi izkazana neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi.