Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine...

5547. Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja

Na podlagi drugega odstavka 27. in 87. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) in 11. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (Uradni list RS, št. 63/04 in 95/04) svet Javne agencije Republike Slovenije za energijo izdaja

A K T
o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem aktom se določa:

– metodologija za obračunavanje omrežnine in

– metodologija za določitev omrežnine in kriterije za ugotavljanje upravičenih stroškov ter sistem obračunavanja omrežnin za elektroenergetska omrežja, ločeno za prenosno in distribucijsko omrežje, povezovalne vode in za posamezne sistemske storitve, razen za tiste storitve, za katere se organizira konkurenčen trg.

Na podlagi metodologij iz prejšnjega odstavka in izhodišč ekonomskega reguliranja agencija s tem aktom določa parametre za določitev upravičenih stroškov za prenosno in distribucijsko omrežje ter sistemske storitve za posamezno regulativno obdobje.

2. člen

V tem aktu uporabljene okrajšave pomenijo:

ET         enotna dnevna tarifna postavka
EZ         Energetski zakon (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno
           besedilo)
GJS        gospodarska javna služba
KT         konična dnevna tarifna postavka
MT         manjša dnevna tarifna postavka
NN         nizka napetost
NS         nižja sezona
P          priključna moč
P(max)     najvišja dosežena moč v letu
RTP        razdelilna transformatorska postaja
SN         srednja napetost
T          letne obratovalne ure
TP         transformatorska postaja
U          zahtevana letna stopnja povečanja
           učinkovitosti
VN         visoka napetost
VS         višja sezona
VT         večja dnevna tarifna postavka
W(letni)   v enem letu prenesena električna energija

3. člen

V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu (v nadaljnjem besedilu: EZ) in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo v tem aktu uporabljeni pojmi naslednji pomen:

čezmejna izmenjava
električne energije:  pomeni uvoz, izvoz, vnos, iznos ali tranzit električne
                      energije čez državno mejo, pri čemer se uporabi
                      povezovalni vod, ki omogoča neposredno povezavo z
                      omrežji sosednjih držav;
                      tranzit električne energije se obravnava kot istočasni
                      uvoz (vnos) in izvoz (iznos) enake količine električne
                      energije;
distribucijsko
omrežje:              so objekti, ki sestavljajo omrežje in so potrebni za
                      distribuiranje električne energije za oskrbo na
                      določenem območju na VN, SN in NN nivoju;
izravnani prihodek:   je prihodek v posameznem letu regulativnega obdobja,
                      ki je določen tako, da se prepreči skokovito
                      spreminjanje cen omrežnine v posameznih letih
                      regulativnega obdobja;
javna razsvetljava:   obsega porabo električne energije za osvetlitev javnih
                      površin;
končni odjemalec:     je odjemalec, ki uporablja električno energijo za
                      lastno rabo;
korekcijski faktorji: so faktorji, ki zagotavljajo izravnavo razlik med
                      izravnanim prihodkom in predvidenim prihodkom
                      posameznih izvajalcev GJS dejavnosti sistemskih
                      operaterjev;
letne obratovalne
ure:                  se uporabljajo za razvrstitev končnega odjemalca v
                      odjemno skupino in se določijo iz razmerja med
                      izmerjeno energijo, preneseno v obdobju enega leta, in
                      med največjo izmerjeno močjo v istem obdobju, doseženo
                      na prevzemno-predajnem mestu. Določijo se na podlagi
                      enačbe:
                      T = W(letni)/P(max);
                      če končni odjemalec ni priključen na omrežje vse leto,
                      se desna stran enačbe pomnoži s količnikom števila dni
                      v letu in številom dni, ko je končni odjemalec
                      priključen;
                      če se končni odjemalec priključi na omrežje na novo,
                      se letne obratovalne ure določijo na podlagi
                      pogodbenih vrednosti na letnem nivoju;
netransakcijska
metoda:               je metoda za določanje tarifnih
                      postavk omrežnine, pri kateri so tarifne postavke za
                      omrežnino neodvisne od transakcij;
povprečni strošek
priključevanja:       je enkratni znesek, plačan za
                      priključitev na omrežje ali za povečanje priključne
                      moči;
prenosno omrežje:     so objekti, ki sestavljajo omrežje za prenos
                      električne energije in obratujejo z nazivno
                      napetostjo, enako oziroma višjo od 110 kV, in
                      povezovalni vodi;
sredstva:             so neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena
                      osnovna sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti GJS
                      sistemskega operaterja;
zamašitev prenosne
poti:                 je stanje, v katerem vsota moči
                      sklenjenih poslov v določenem časovnem obdobju na
                      posamezni prenosni poti presega njene tehnične ali
                      obratovalne omejitve;
zamejena cena:        je cena storitve, v kateri sta upoštevana letni vpliv
                      rasti cen in zahtevano povečanje učinkovitosti na
                      letni ravni.

4. člen

Omrežnina in tarifne postavke za omrežnino so določene s ciljem:

– izvajati ekonomsko reguliranje omrežnine za elektroenergetska omrežja na način, ki spodbuja stroškovno učinkovitost izvajalcev:

a)

ločeno za prenosno in distribucijsko omrežje,

b)

ločeno za posamezne sistemske storitve, razen za tiste storitve, za katere se organizira konkurenčen trg, in

c)

ločeno za uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti povezovalnih vodov;

– trajno izboljševati oziroma ohranjati raven kakovosti oskrbe z električno energijo, ki vsebuje komercialno kakovost, zanesljivost (neprekinjenost) oskrbe in kakovost napetosti;

– spodbujati uporabnike omrežij k optimalni uporabi omrežij;

– zagotoviti preglednost tarifnih postavk;

– da bi izvajalci GJS sistemskih operaterjev trajno poslovali brez izgub iz poslovanja z omejenim donosom na sredstva;

– zagotoviti stabilne in predvidljive razmere za delovanje sistemskih operaterjev in stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike;

– spodbujati razvoj omrežja tako, da se kakovost prenosa in distribucije električne energije trajno izboljšuje ali ohranja.

5. člen

Ekonomsko reguliranje se izvaja z uporabo metode zamejene cene za regulativno obdobje in temelji na omejitvi rasti tarifnih postavk (košarice cen).

6. člen

Regulativno obdobje je obdobje treh do petih let, v katerem veljajo parametri za izračun cen in upravičeni prihodek za izvajalce GJS sistemskega operaterja.

Regulativni okvir za določanje omrežnine je operacionalizacija metodologije za določitev omrežnine za elektroenergetska omrežja z upoštevanjem izhodišč in parametrov za vsako regulativno obdobje posebej, ki jih vsebuje Priloga 1, ki je sestavni del tega akta.

7. člen

Javna agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) pri uresničevanju ciljev iz 4. člena tega akta:

– upošteva pravila stroke ekonomskega reguliranja;

– tarifne postavke za omrežnino določa pregledno in nediskriminativno z netransakcijsko metodo, po kateri so tarifne postavke omrežnine na celotnem območju Republike Slovenije enotne;

– opredeljuje uporabo mehanizma za izravnavo razlik med izravnanimi prihodki in prihodki iz omrežnine posameznih izvajalcev GJS sistemskih operaterjev, ker zaradi različne strukture odjema in drugih objektivnih razlogov ti prihodki niso izenačeni;

– zahteva, da izvajalci GJS sistemskega operaterja zaradi primerljivosti stroške izvajanja dejavnosti in druge podatke, ki jih agencija potrebuje za namene reguliranja, izkazujejo enotno;

– zagotavlja, da omrežnina omogoča izvajalcu GJS sistemskega operaterja nemoteno opravljanje dejavnosti.

II. METODOLOGIJA ZA OBRAČUNAVANJE OMREŽNINE

1. Metoda za določanje obračunavanja omrežnine

8. člen

Za določanje obračunavanja omrežnine agencija uporablja netransakcijsko metodo poštne znamke, kar pomeni sistem enotnih tarifnih postavk in povprečnega stroška priključevanja za obračunavanje omrežnine na celotnem območju Republike Slovenije v okviru posamezne odjemne skupine.

Metoda iz prejšnjega odstavka velja za vse napetostne nivoje in za vse končne odjemalce, razvrščene v isto odjemno skupino.

Za razdelitev stroškov po napetostnih nivojih agencija uporablja bruto pristop za obračun omrežnine za prenosno in distribucijsko omrežje. Ta upošteva stroške, nastale pri prenosu in distribuciji električne energije glede na prevzemno-predajno mesto končnega odjemalca. Končni odjemalec, priključen na SN, in končni odjemalec, priključen na NN, krije sorazmeren delež stroškov uporabe omrežja višjih napetostnih nivojev.

2. Omrežnina

9. člen

Tarifne postavke za omrežnino so določene za:

– omrežnino za prenosno omrežje,

– omrežnino za distribucijsko omrežje,

– omrežnino za sistemske storitve,

– omrežnino za posebno sistemsko storitev,

– omrežnino za uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti povezovalnih vodov in

– povprečni strošek priključevanja.

Tarifne postavke iz prejšnjega odstavka tega člena določi agencija s sklepom.

10. člen

Pri določitvi tarifnih postavk za omrežnini za prenosno in distribucijsko omrežje se upoštevajo razmerja glede na sezone in dnevni tarifni čas, kot jih določa Priloga 2, ki je sestavni del tega akta.

2.1. Omrežnina za prenosno omrežje

11.

Omrežnina za prenosno omrežje je namenjena pokrivanju stroškov izvajanja GJS sistemskega operaterja prenosnega omrežja, in sicer za:

– vodenje, obratovanje in vzdrževanje prenosnega omrežja;

– razvoj prenosnega omrežja, ki omogoča dolgoročno kakovostno oskrbo z električno energijo brez omejitev;

– merjenje električne energije, obdelavo in posredovanje merilnih podatkov, izdajanje soglasij in projektnih pogojev;

– pokrivanje izgub v prenosnem omrežju.

2.2. Omrežnina za distribucijsko omrežje

12. člen

Omrežnina za distribucijsko omrežje je namenjena pokrivanju stroškov izvajanja GJS sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, in sicer za:

– vodenje, obratovanje in vzdrževanje distribucijskega omrežja;

– razvoj distribucijskega omrežja, ki omogoča dolgoročno kakovostno oskrbo z električno energijo brez omejitev;

– merjenje električne energije, obdelavo in posredovanje merilnih podatkov, izdajanje soglasij in projektnih pogojev;

– pokrivanje izgub v distribucijskem omrežju in izvajanje nujne oskrbe z električno energijo, kot jo opredeljuje EZ.

V omrežnini za distribucijsko omrežje so upoštevani tudi stroški za distribucijsko omrežje na VN nivoju.

2.3. Omrežnina za sistemske storitve

13. člen

Za zagotavljanje zadostnih pogojev, ki omogočajo zanesljivo in stabilno delovanje elektroenergetskega sistema, je odgovoren sistemski operater prenosnega omrežja, ki za izvajanje sistemskih storitev sklepa ustrezne komercialne pogodbe s ponudniki sistemskih storitev. Ponudniki zagotavljajo izvajanje sistemskih storitev iz proizvodnih objektov ali od končnih odjemalcev z območja Republike Slovenije.

Iz omrežnine za sistemske storitve se pokrivajo naslednje storitve:

– sekundarna regulacija frekvence in moči,

– minutna rezerva za terciarno regulacijo,

– regulacija napetosti in

– zagon agregatov brez zunanjega napajanja.

Proizvodne enote, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo sistemsko obratovanje prenosnega elektroenergetskega omrežja, dolžne sodelovati pri zagotavljanju primarne regulacije frekvence in moči, v ta namen ne prejemajo posebnega nadomestila.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko sistemski operater prenosnega omrežja del potrebne rezerve moči za izvajanje sistemske storitve minutne rezerve za terciarno regulacijo zagotovi tudi od ponudnikov, ki zagotavljajo izvajanje te storitve iz objektov ali elektroenergetskih sistemov zunaj območja Republike Slovenije.

2.4. Omrežnina za posebno sistemsko storitev

14. člen

Posebna sistemska storitev po tem aktu je zagotavljanje čezmerno prevzete jalove energije.

Sistemski operater ugotavlja čezmerno prevzeto jalovo energijo pri uporabniku omrežja na podlagi mesečno izmerjenih količin.

Čezmerna prevzeta jalova energija iz prejšnjega odstavka tega člena je pozitivna razlika med dejansko izmerjeno jalovo energijo in jalovo energijo, ki ustreza faznemu faktorju cos fi = 0,95 induktivno ter jo sistemski operater ugotavlja in obračunava za posamezno prevzemno-predajno mesto.

Proizvajalec, priključen na distribucijsko omrežje, plačuje čezmerno prevzeto jalovo energijo na podlagi proizvedene delovne energije in porabljene jalove energije.

Ne glede na določbi drugega in tretjega odstavka tega člena sistemski operater prenosnega omrežja ugotavlja čezmerno prevzeto jalovo energijo za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja na podlagi urnih meritev na posameznih prevzemno-predajnih mestih.

Čezmerna prevzeta jalova energija je v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena pozitivna razlika med dejansko mesečno kumulativno prevzeto jalovo energijo in mesečno vrednostjo dovoljene jalove energije, ki ustreza faznemu faktorju cos fi = 0,95 na posameznem prevzemno-predajnem mestu.

O morebitni kompenzaciji jalove energije, ki ustreza faznemu faktorju cos fi > 0,95 induktivno, in plačilu zanjo se, odvisno od lokalnih razmer v elektroenergetskem sistemu, uporabnik omrežja lahko pogodbeno dogovori s sistemskim operaterjem.

2.5. Omrežnina za uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti povezovalnih vodov

15. člen

Sistemski operater prenosnega omrežja zaračunava pri prenosu električne energije čez državno mejo omrežnino za uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivostih povezovalnih vodov glede na napovedani prenos električne energije.

Omrežnina iz prejšnjega odstavka tega člena je namenjena tudi pokrivanju stroškov poravnalnega sklada sistemskih operaterjev prenosnih omrežij v Evropski uniji ter vodenja in obratovanja prenosnega omrežja pri čezmejnih izmenjavah.

16. člen

V pogodbi o dostopu do prenosnega omrežja iz naslova uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti povezovalnih vodov se določijo tudi pogoji plačevanja uporabe prenosnega omrežja za te namene.

2.6. Povprečni strošek priključevanja

17. člen

Povprečni strošek priključevanja plača sistemskemu operaterju vsak novi končni odjemalec za priključitev na omrežje ali obstoječi končni odjemalec za povečanje priključne moči.

Povprečni strošek priključevanja iz prejšnjega odstavka tega člena je namenski vir za financiranje naložb v širitev omrežja.

Povprečni strošek priključevanja je izražen v SIT/kW priključne moči.

18. člen

Višina povprečnega stroška priključevanja je odvisna od uvrstitve končnega odjemalca v odjemno skupino in priključne moči.

3. Obračunavanje omrežnine

3.1. Obračunski elementi in uvrstitev v odjemno skupino

19. člen

Sistemski operater obračuna omrežnino na podlagi obračunskih elementov:

– obračunske moči,

– izmerjene prevzete električne (delovne) energije in

– čezmerno prevzete jalove energije.

20. člen

Pri obračunu omrežnine sistemski operater upošteva uvrstitev končnega odjemalca v odjemno skupino, ločeno za vsako prevzemno-predajno mesto. Sistemski operater uvrsti končnega odjemalca v odjemno skupino glede na napetostni nivo prevzemno-predajnega mesta, način priključitve in vrsto odjema.

Sistemski operater uvrsti končnega odjemalca, ki se mu moč meri, v odjemno skupino enkrat na leto na podlagi letnih obratovalnih ur.

21. člen

Sistemski operater uvrsti končnega odjemalca v skupino odjem na zbiralkah RTP oziroma TP, če izpolnjuje naslednja pogoja:

– da je priključen z lastnim vodom na zbiralke RTP oziroma TP, ki je v lasti sistemskega operaterja, in

– da je izvedena ustrezna meritev na prevzemno-predajnem mestu oziroma na meji lastništva med napravami sistemskega operaterja in končnega odjemalca.

Obstoječega končnega odjemalca, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena, uvrsti sistemski operater v ustrezno odjemno skupino na podlagi njegove pisne zahteve naslednji mesec po prejemu zahteve.

Končni odjemalec, ki se na novo priključuje na zbiralke RTP oziroma TP, mora poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati tudi kriterij minimalne priključne moči, ki je:

– P ? 8 MW (na nivoju SN – zbiralke SN),

– P ? 80 kW (na nivoju NN – zbiralke NN).

Ne glede na prejšnji odstavek tega člena lahko sistemski operater končnemu odjemalcu prizna nižji kriterij priključne moči, če ta utemelji potrebo po večji stopnji zanesljivosti napajanja.

22. člen

Na prevzemno-predajnih mestih, ki so namenjena za delovanje siren za obveščanje in alarmiranje prebivalstva, sistemski operater pri obračunu omrežnine ne obračuna obračunske moči.

23. člen

Pri ugotavljanju mesečne obračunske moči in prenesene oziroma distribuirane električne energije se kilovati (kW), kilovat ure (kWh) in kilovar ure (kvarh) zaokrožujejo na cela števila.

24. člen

Pri spremembi vrednosti tarifnih postavk za omrežnino med mesecem se pri končnemu odjemalcu, ki nima 15-minutne oziroma urne meritve, obračunski elementi iz 19. člena tega akta za koledarski mesec obračunajo sorazmerno s številom dni veljavnosti posamezne tarifne postavke.

25. člen

Če se končni odjemalec, pri katerem se konična obremenitev ne meri, priključi na omrežje sistemskega operaterja do vključno 15. dne v mesecu, mu sistemski operater obračuna obračunsko moč za ves mesec. Če se končni odjemalec priključi po 15. dnevu v mesecu, sistemski operater ne obračuna obračunske moči za ta mesec.

Končnemu odjemalcu, pri katerem se konična obremenitev ne meri in ki se odjavi do vključno 15. dne v mesecu, sistemski operater ne obračuna obračunske moči za ta mesec, sicer pa obračuna obračunsko moč za ves mesec.

Če se končni odjemalec, pri katerem se konična obremenitev meri, odjavi ali priključi na omrežje sistemskega operaterja v koledarskem mesecu, sistemski operater obračuna obračunsko moč sorazmerno številu dni uporabe omrežja v tem mesecu.

3.2. Olajšava pri obračunu omrežnine

26. člen

Končni odjemalec, ki kupi električno energijo od kvalificiranega proizvajalca do 1 MW instalirane moči, plača omrežnino, znižano za olajšavo. Olajšava se upošteva, če je med končnim odjemalcem in kvalificiranim proizvajalcem sklenjena pogodba o dobavi električne energije in sta oba priključena na distribucijsko omrežje istega sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. V tem primeru sistemski operater končnemu odjemalcu pri obračunu omrežnine ne zaračuna omrežnine za prenosno omrežje.

3.3. Napetostni nivoji

27. člen

Za obračunavanje omrežnine se uporabljajo naslednji napetostni nivoji:

+----------------+----------+----------------------+
|Oznaka          |Okrajšava |Nazivna napetost      |
+----------------+----------+----------------------+
|Visoka napetost |VN        |400 kV, 220 kV, 110 kV|
+----------------+----------+----------------------+
|Srednja napetost|SN        |35 kV, 20 kV, 10 kV   |
+----------------+----------+----------------------+
|Nizka napetost  |NN        |400/ 230 V            |
+----------------+----------+----------------------+

V VN sodijo tudi vse nestandardne napetosti, večje od 110 kV.

V SN sodijo tudi vse nestandardne napetosti, večje ali enake 1 kV in manjše od 110 kV.

V NN sodijo tudi vse nestandardne napetosti, večje od 400/230 V in manjše od 1 kV.

3.4. Izgube transformacije

28. člen

Če je zaradi tehničnih ali ekonomskih razlogov merjenje električne energije izvedeno na sekundarni strani transformacije napetosti, sistemski operater pri obračunu omrežnine upošteva izgube transformacije.

Pri obračunu prevzete električne energije in dosežene maksimalne moči končnega odjemalca upošteva sistemski operater distribucijskega omrežja faktor izgub, ki je odvisen od letnih obratovalnih ur:

+------------------+--------------+------------+
|Vrsta odjema      |  Delež izgub |   Faktor   |
|                  |      (%)     |    izgub   |
+------------------+--------------+------------+
|T ? 6000 ur       |       1      |    1,01    |
+------------------+--------------+------------+
|6000 > T ? 2500   |       3      |    1,03    |
|ur                |              |            |
+------------------+--------------+------------+
|T < 2500 ur       |       5      |    1,05    |
+------------------+--------------+------------+

3.5. Ugotavljanje obračunske moči

29. člen

Obračunska moč se ugotavlja mesečno na podlagi konične obremenitve:

– Pri končnem odjemalcu z merilno napravo, ki evidentira 15-minutne meritve in omogoča lokalni prikaz obračunskih vrednosti ločeno po tarifnih časih, se obračunska moč ugotavlja kot povprečje treh najvišjih 15-minutnih povprečnih moči v obračunskem mesecu v urah KT oziroma v urah VT, kjer se KT ne meri. Če končni odjemalec na VN ali SN doseže v času KT oziroma VT, kjer se KT ne meri, obračunsko moč, ki je nižja od 15 odstotkov treh najvišjih 15-minutnih povprečnih moči, doseženih v času zunaj KT oziroma VT, kjer se KT ne meri, se mu za obračunsko moč obračuna 15 odstotkov treh najvišjih 15-minutnih povprečnih moči, doseženih v času zunaj KT oziroma VT.

– Pri končnem odjemalcu z merilno napravo, ki evidentira najvišjo doseženo 15-minutno povprečno moč v obdobju med dvema odčitavanjema ločeno za VT in MT, se obračunska moč ugotavlja kot najvišja povprečna 15-minutna moč v času VT obračunskega meseca; če končni odjemalec v času VT doseže obračunsko moč, ki je nižja od 15 odstotkov dosežene moči v času MT, se mu obračuna 15 odstotkov dosežene moči v času MT.

Pri končnem odjemalcu na NN, kateremu se moč ne meri, temveč se ugotavlja s pripravo za preprečevanje prekoračitev dogovorjene obremenitve, se obračunska moč določa na podlagi naslednje tabele:

+-------------------+-------------------------------------------------+
|   Nazivna jakost  |             Mesečna obračunska moč              |
|  omejevalca toka  |                                                 |
+-------------------+------------------+------------------------------+
|                   |     Enofazni     |     Trifazni priključek      |
|                   |    priključek    |                              |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
|                   |                  |  Gospodinjski   |   Ostali   |
|                   |                  |      odjem      |   odjem    |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
|        10 A       |       3 kW       |        -        |     -      |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
|        16 A       |       3 kW       |      7 kW       |   11 kW    |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
|        20 A       |       3 kW       |      7 kW       |   13 kW    |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
|        25 A       |       7 kW       |      10 kW      |   16 kW    |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
|        32 A       |       7 kW       |      21 kW      |   21 kW    |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
|        35 A       |       7 kW       |      23 kW      |   23 kW    |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
|        40 A       |         -        |      26 kW      |   26 kW    |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
|        50 A       |         -        |      33 kW      |   33 kW    |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
|        63 A       |         -        |      41 kW      |   41 kW    |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
|        80 A       |         -        |        -        |   53 kW    |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
|       100 A       |         -        |        -        |   66 kW    |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
|       125 A       |         -        |        -        |   83 kW    |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
|       160 A       |         -        |        -        |   106 kW   |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
|       200 A       |         -        |        -        |   132 kW   |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+

30. člen

O predpisu

Povezave med predpisi

Citati

Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja