Zakon o dedovanju (ZD)

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

UKAZ o razglasitvi zakona o dedovanju

Razglaša se zakon o dedovanju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. maja 1976 in na seji Zbora občin dne 26. maja 1970 v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora na seji dne 24. maja 1976.

Št. P 0100-110/76

Ljubljana, dne 26. maja 1976.

Predsednik Sergej Kraigher 1. r.

Z A K O N O DEDOVANJU

P r v i d e l

DEDNO PRAVO

Prvo poglavje

SPLOŠNE DOLOČBE

Ureditev dedovanja

1. člen

Za dedovanje v Socialistični republiki Sloveniji veljajo določbe tega zakona, kolikor ni z drugim zakonom drugače določeno.

Predmet dedovanja

2. člen

Deduje se lahko stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom.

Dedovanje nepremičnin in delovnih sredstev

3. člen

Nihče ne more na podlagi dedovanja obdržali v lasti več nepremičnin in delovnih sredstev, kot je to določeno z ustavo in zakonom.

Enakopravnost pri dedovanju

4. člen

(1)

Državljani so ob enakih pogojih enakopravni pri dedovanju.

(2)

Otroci so enakopravni pri dedovanju ne glede na to, ali so rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje.

5. člen

Državljani drugih socialističnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije imajo v Socialistični republiki Sloveniji enake dedne pravice kot njeni državljani.

Dedne pravice tujih državljanov

6. člen

Tudi državljani imajo v Socialistični republiki Sloveniji s pogojem. da se uporablja načelo vzajemnosti, enake dedne pravice kot državljani Socialistične republike Slovenije.

Dedni naslov

7. člen

Deduje se lahko na podlagi zakona in na podlagi oporoke.

Oporočno razpolaganje

8. člen

Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon.

Zapuščina brez dedičev

9. člen

Zapuščina brez dedičev postane družbena lastnina.

D r u g o p o g l a v j e

D E D O V A N J E N A P O D L A G I Z A K O N A

I. ZAKONITI DEDIČI

1. Dedni redi

Krog zakonitih dedičev

10. člen

(1)

Na podlagi zakona dedujejo po zapustniku: njegovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec, njegovi starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in njegovi dedi m babice ter njihovi potomci.

(2)

Kot zakonca dedujeta drug po drugem tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze, vendar le v primeru, če ni razlogov, iz katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna.

(3)

Te osebe dedujejo po dednih redih.

(4)

Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.

a) Prvi dedni red

Potomci in zakonec pokojnika

11. člen

(1)

Pokojnikovo zapuščino dedujejo pred vsemi njegovi otroci in njegov zakonec.

(2)

Ti dedujejo po enakih delih.

Vstopna pravica

12. člen

Del zapuščine, ki bi šel prej umrlemu, če bi bil preživel zapustnika, dedujejo njegovi otroci, zapustnikovi vnuki, po enakih delih; če pa umre kateri od vnukov pred zapustnikom, dedujejo delež. ki bi šel njemu, če bi bil živ ob zapustnikovi smrti, njegovi otroci, zapustnikovi pravnuki, po enakih delih in tako naprej po vrsti, dokler je kaj zapustnikovih potomcev.

Zmanjšanje deleža zapustnikovega zakonca

13. člen

Če je kaj otrok iz prejšnjih zapustnikovih zakonov, otrok rojenih zunaj zakonske zveze in posvojencev, premoženje njegovega zakonca pa presega delež, ki bi mu šel pri delitvi zapuščine po enakih delih, gre tistim zapustnikovim otrokom in posvojencem, ki to zahtevajo, dvakrat večji delež kakor zakoncu, kolikor sodišče presodi to za upravičeno, upoštevajoč vse okoliščine primera.

b) Drugi dedni red

Starši In zakonec pokojnika

14. člen

(1)

Zapuščino pokojnika, ki ni zapustil potomcev, dedujejo njegovi starši in njegov zakonec.

(2)

Pokojnikovi starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih pokojnikov zakonec pa deduje drugo polovico zapuščine.

(3)

Če pokojnik ni zapustil zakonca, dedujejo pokojnikovi starši vso zapuščino po enakih delih.

Bratje in sestre pokojnika ter njihovi potomci

15. člen

(1)

Če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, dedujejo del zapuščine, ki bi mu šel če bi preživel zapustnika, njegovi otroci (zapustnikovi bratje in sestre), njegovi vnuki in pravnuki ter njegovi nadaljnji potomci po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci.

(2)

Če sta oba zapustnikova starša umrla pred njim, dedujejo del zapuščine, ki bi šel vsakemu od njiju, če bi bil preživel zapustnika, potomci, kot to določa prvi odstavek tega člena.

(3)

V vseh primerih dedujejo zapustnikovi polbratje in polsestre po očetu po enakih delih očetov delež zapuščine, polbratje in polsestre po materi po enakih delih materin delež, pravi bratje in sestre pa dedujejo po enakih delih s polbrati in polsestrami po očetu očetov delež, s polbrati in polsestrami po materi pa materin delež.

Starši pokojnika in njihovi otroci

16. člen

Če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, pa ni zapustil nobenega potomca, deduje del zapuščine, ki bi mu šel, če bi bil preživel zapustnika, drugi od staršev; če pa je tudi ta umrl pred zapustnikom, dedujejo njegovi potomci tisto, kar bi šlo enemu ali drugemu od staršev, kot določa 15. člen tega zakona.

Zakonec pokojnika

17. člen

Če sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom in nista zapustila nobenega potomca, deduje vso zapuščino preživeli zapustnikov zakonec.

d) Tretji dedni red

Dedi in babice pokojnika

18. člen

(1)

Zapuščino pokojnika, ki ni zapustil ne potomcev ne staršev in tudi ti niso zapustili nobenega potomca in ne zakonca, dedujejo njegovi dedi in babice.

(2)

Eno polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani.

Dedi in babice pokojnika in njihovi potomci

19. člen

(1)

Ded in babica iste strani dedujeta po enakih delih.

(2)

Če je kateri od teh prednikov ene strani umrl pred zapustnikom, dedujejo del zapuščine, ki bi mu šel, če bi bil preživel zapustnika, njegovi otroci, njegovi vnuki in njegovi nadaljnji potomci, po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci.

(3)

Glede vsega drugega veljajo za dedno pravico deda in babice z ene strani in njunih potomcev pravila, po katerih dedujejo zapustnikovi starši in njihovi potomci.

20. člen

Če sta ded in babica ene strani umrla pred zapustnikom, pa nista zapustila nobenega potomca, dedujejo del zapuščine, ki bi šel njima, če bi bila preživela zapustnika, ded in babica druge strani, njuni otroci, njuni vnuki in njuni nadaljnji potomci, kot določa 19. člen tega zakona.

2. Posebne določbe za nekatere dediče

a) Posvojenci

21. člen

(1)

Pri posvojitvi imajo posvojenec in njegovi potomci do posvojitelja in njegovih sorodnikov enake dedne pravice, kakor posvojiteljevi otroci in njihovi potomci.

(2)

Pri posvojitvi dedujejo posvojenec in njegovi potomci po drugih posvojencih in njihovih potomcih.

(3)

Posvojitelj in njegovi sorodniki so pri posvojitvi zakoniti dediči posvojenca.

(4)

Pri posvojitvi posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po starših, njihovih potomcih in drugih sorodnikih in tudi ti nimajo zakonite dedne pravice po posvojencu in njegovih potomcih.

b) Z a k o n e c

Izguba dedne pravice

22. člen

(1)

Dedna pravica med zakoncema preneha z razvezo in z razveljavitvijo zakonske zveze.

(2)

Zakonec nima dedne pravice:

1.

če je zapustnik vložil tožbo za razvezo zakonske zveze in se po zapustnikovi smrti ugotovi, da je bila tožba utemeljena;

2.

če se njegova zakonska zveza z zapustnikom razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka, za katerega je preživeli zakonec ob sklenitvi zakonske zveze vedel;

3.

če je njegova življenjska skupnost z zapustnikom po njegovi krivdi ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala.

Povečanje dednega deleža

23. člen

(1)

Če zakonec deduje z dediči drugega dednega reda, lahko sodišče na njegovo zahtevo odloči, da deduje zakonec tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedovali drugi dediči; lahko pa tudi odloči, da deduje zakonec vso zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zakonec zašel v pomanjkanje, če bi se delila.

(2)

Pri odločanju o tem upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost zakonca, premoženjske razmere in pridobitno sposobnost drugih dedičev ter vrednost zapuščine.

c) S t a r š i

Povečanje dednega deleža

24. člen

(1)

Če starši, ki nimajo potrebnih sredstev za življenje, dedujejo z zapustnikovim zakoncem, lahko sodišče na njihovo zahtevo odloči, da dedujejo tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedoval zakonec, lahko pa tudi odloči, da dedujejo starši vso zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi starši zašli v pomanjkanje, če bi se delila.

(2)

Če je življenjska skupnost med zapustnikovimi starši trajno prenehala, pa le eden od njiju nima potrebnih sredstev za življenje, lahko ta zahteva povečanje dednega deleža tako proti zakoncu, kakor tudi proti drugemu od zapustnikovih staršev.

(3)

Če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, lahko zahteva preživeli, ki nima nobenih sredstev za življenje, povečanje svojega dednega deleža tudi naproti dedičem umrlega.

(4)

Pri odločanju o tem upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost zakonca oziroma dedičev umrlega in vrednost zapuščine.

II. NUJNI DEDIČI

1. Nujni dediči, nujni delež in razpoložljivi del zapuščine

Kdo so nujni dediči

25. člen

(1)

Nujni dediči so: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec.

(2)

Dedi in babico ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

(3)

Osebe, naštete v tem členu, so nujni dediči, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati.

Nujni delež in razpoložljivi del

26. člen

(1)

Nujni dediči imajo pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne moro razpolagati; ta del zapuščine je nujni delež.

(2)

Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež dednih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.

(3)

Z ostankom zapuščine lahko oporočitelj razpolaga po svoji volji; ta del zapuščine je razpoložljivi del.

Pravica do nujnega deleža je dedna pravica

27. člen

Nujnemu dediču gre določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, oporočitelj pa lahko tudi določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju.

2. Izračunanje nujnega deleža in razpoložljivega dela, zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril

a) Izračunanje nujnega deleža in razpoložljivega dela

Ugotovitev vrednosti zapuščine

28. člen

Vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, se ugotovi na tale način:

Najprej je treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko, in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive.

Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb.

Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.

Temu se doda vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril.

Ne upošteva se pri tem računu in ne doda vrednost daril, danih družbenopolitični skupnosti, organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti, družbenopolitični organizaciji ali društvu, ne vrednost daril v splošno koristne namene in ne vrednost daril, ki se po zakonu ne vračunavajo dediču v njegov dedni delež.

Kaj je darilo

29. člen

Darilo po tem zakonu je tudi odpoved pravici, odpust dolga, tisto, kar je zapustnik za življenja dal dediču na račun njegovega dednega deleža ali za ustanovitev ali razširitev gospodinjstva ali za opravljanje poklica, kakor tudi vsako drugo neodplačno razpolaganje.

Določitev vrednosti darila

30. člen

Darilo se oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi.

Darilo kot zavarovanje

31. člen

Kadar je darilo zavarovanje v korist obdarjenca, se šteje kot vrednost darila seštevek premij, ki jih je plačal zapustnik, če je ta seštevek manjši od zavarovalne vsote; če pa je seštevek premij večji od zavarovalne vsote, se šteje kot vrednost darila zavarovalna vsota.

b) Premoženje, ki se izloči iz zapuščine

Izločitev v korist potomcev

32. člen

(1)

Zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

(2)

Tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračuna dediču v njegov dedni delež.

Izločitev gospodinjskih predmetov

33. člen

(1)

Preživelemu zakoncu in zapustnikovim potomcem ter posvojencem in njihovim potomcem, ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu, gredo gospodinjski predmeti, ki so namenjeni za zadovoljitev njihovih vsakdanjih potreb, kot so pohištvo in druga hišna oprava, posteljnina in podobno, vendar ne, če so ti predmeti večje vrednosti.

(2)

Tako izločeni predmeti se ne upoštevajo pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.

c) Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža

Prikrajšanje nujnega deleža in upoštevanje oporočnih razpolaganj in daril

34. člen

(1)

Če je prikrajšan nujni delež, se oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež.

(2)

Nujni delež je prikrajšan, če celotna vrednost oporočnih razpolaganj in daril presega razpoložljivi del.

(3)

Pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril se upoštevajo tudi tista darila in oporočna razpolaganja, za katera je zapustnik odredil, naj se ne vračunajo nujnemu dediču v njegov dedni delež.

(4)

Od tistih daril in oporočnih razpolaganj, ki se vračunajo nujnemu dediču v njegov dedni delež, se upošteva pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril samo toliko, za kolikor ta presegajo njegov nujni delež.

Vrstni red zmanjšanja oporočnih razpolaganj in način vračanja daril

35. člen

Če je prikrajšan nujni delež, se najprej zmanjšajo oporočna razpolaganja; če nujni delež s tem še ni krit, se vračajo tudi darila.

36. člen

(1)

Oporočna razpolaganja se zmanjšajo v enakem razmerju, ne glede na njihovo naravo in njihov obseg in ne glede na to, ali so v eni oporoki ali v več oporokah, če iz oporoke ne izhaja kaj drugega.

(2)

Če je oporočitelj zapustil več volil in odredil, naj se kakšno volilo izplača pred drugimi, se to volilo zmanjša le tedaj, če vrednost drugih volil ne zadošča, da bi se kril nujni delež.

37. člen

(1)

Oporočni dedič, čigar dedni delež bi moral biti zmanjšan, da bi se dopolnil nujni delež, lahko zahteva sorazmerno zmanjšanje volil, ki jih mora izplačati, če iz oporoke ne izhaja kaj drugega.

(2)

Isto velja tudi za volilojemnika, kateremu je oporočitelj naročil, da kaj izplača iz svojega volila.

38. člen

(1)

Darila se vračajo začenši od zadnjega darila in nato dalje v obrnjenem vrstnem redu, kakor so bila dana.

(2)

Istočasno dana darila se vračajo sorazmerno.

Položaj obdarjenca

39. člen

Obdarjenec velja glede darovane stvari, ki jo mora vrniti, za poštenega posestnika do dneva, ko je zvedel, da se zahteva vrnitev darila.

Upravičenec zahteve za zmanjšanje in vrnitev

40. člen

Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril, s katerimi je prikrajšan nujni delež, lahko zahtevajo samo nujni dediči.

Zastaranje tožbe

41. člen

Zmanjšanje oporočnih razpolaganj se lahko zahteva v treh letih od razglasitve oporoke, vrnitev daril pa v treh letih od zapustnikove smrti oziroma od dneva, ko je postala pravnomočna odločba o njegovi razglasitvi za mrtvega oziroma odločba, s katero se ugotavlja njegova smrt.

3. Razdedinjenje nujnih dedičev in odvzem nujnega deleža v korist potomcev

a) Razdedinjenje nujnih dedičev

Vzroki razdedinjenja

42. člen

(1)

Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:

1.

če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;

2.

če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;

3.

če je storil kakšno kaznivo dejanje zoper temelje socialistične samoupravne družbene ureditve in varnost Jugoslavije;

4.

če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

(2)

Razdedinjenje je lahko popolno ali delno.

Pogoji za veljavnost razdedinjenja

43. člen

(1)

Oporočitelj, ki namerava kakšnega dediča razdediniti, mora to izraziti v oporoki na nedvomen način, koristno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje.

(2)

Razlog za razdedinjenje mora biti podan takrat, ko je bila oporoka napravljena, razlog iz 4. točke prejšnjega člena pa tudi takrat, ko je oporočitelj umrl.

(3)

Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti ki sc na razdedinjenje sklicuje.

Posledice razdedinjenja

44. člen

Z razdedinjenjem izgubi dedič dedne pravice v obsegu razdedinjenja, pravice drugih oseb, ki lahko dedujejo po zapustniku, pa se določijo, kot da bi bil razdedinjeni umrl pred zapustnikom.

b) Odvzem nujnega deleža v korist p o t o m c e v

45. člen

Če je potomec ali posvojenec, ki ima pravico do nujnega deleža, prezadolžen ali zapravljivec, mu lahko oporočitelj v celoti ali deloma vzame njegov nujni delež v korist njegovih potomcev. Tak odvzem ostane veljaven le tedaj, če ima tisti, ki mu je vzet nujni delež, ob uvedbi dedovanja mladoletnega otroka ali mladoletnega vnuka od prej umrlega otroka ali če ima polnoletnega otroka ali polnoletnega vnuka od prej umrlega otroka, ki je pridobitno nesposoben.

III. VRAČUNANJE DARIL IN VOLIL V DEDNI DELEŽ

Vračunanje darila zakonitemu dediču

46. člen

(1)

Vsakemu zakonitemu dediču se vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika.

(2)

Ne vračunajo se plodovi in druge koristi, ki jih je imel dedič od podarjene stvari do zapustnikove smrti.

(3)

Darilo se ne vračuna, če je zapustnik ob daritvi ali pozneje ali v oporoki izjavil, da se darilo ne vračuna v dedni delež, ali če se da iz okoliščin sklepati, da je bila to zapustnikova volja.

(4)

Pri tem ostanejo v veljavi določbe o nujnem deležu.

Vračunanje volila zakonitemu dediču

47. člen

Volilo, voljeno zakonitemu dediču, se vračuna v njegov dedni delež, razen če iz oporoke izhaja, da je bila oporočiteljeva volja, da dobi dedič volilo zraven svojega deleža.

Način vračunanja darila in volila

48. člen

(1)

Darila in volila se vračunajo tako, da dobijo drugi dediči iz zapuščine ustrezno vrednost in se šele potem ostanek zapuščine razdeli med vse dediče.

(2)

Če premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, ne zadošča, da bi drugi dediči dobili ustrezno vrednost, jim dedič, kateremu se vračunajo darila in volila, ni dolžan vrniti kaj od tistega, kar je on dobil.

(3)

Pri tem ostanejo v veljavi določbe o nujnem deležu.

Pravica dediča, kateremu se darilo ali volilo ne vračuna

49. člen

(1)

Kadar se po zapustnikovi volji darilo ali volilo dediču ne vračuna v njegov dedni delež, obdrži tak dedič darilo oziroma volilo in deli z drugimi dediči zapuščino, kot da darila oziroma volila sploh ne bi bilo.

(2)

Če je kaj nujnih dedičev, po zapustnikovi volji pa se darilo ali volilo kakšnemu dediču ne vračuna v njegov dedni delež, lahko ta dedič obdrži darilo oziroma volilo v mejah razpoložljivega dela.

Pravica dediča, ki se je odpovedal dediščini

50. člen

(1)

Dedič, ki se je odpovedal dediščini, obdrži darilo v mejah razpoložljivega dela.

(2)

Izpolnitev volila ima pravico zahtevati samo v mejah razpoložljivega dela.

Pravica vrniti darilo

51. člen

(1)

Dedič ima pravico, podarjeno stvar vrniti v zapuščino.

(2)

V takem primeru se mu njena vrednost ne vračuna v dedni delež; glede stroškov, ki jih je imel s stvarjo, in glede škode, ki jo je utrpela stvar, pa velja za poštenega posestnika, dokler se ne dokaže njegova nepoštenost.

Določitev vrednosti darila

52. člen

Pri vračunanju darila dediču v njegov dedni delež se darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi.

Darilo kot zavarovanje

53. člen

Kadar je darilo zavarovanje v korist obdarjenca, se pri vračunanju daril in volil v dedni delež uporablja določba 31. člena tega zakona.

Stroški za preživljanje dediča

54. člen

(1)

Kar je bilo porabljeno za preživljanje dediča in za njegovo obvezno šolanje, se ne vračuna v njegov dedni delež.

(2)

O tem, ali in koliko naj se vračunajo v njegov dedni delež izdatki, ki jih je imel zapustnik z nadaljnjim šolanjem dediča, odloči sodišče glede na okoliščine, upoštevajoč predvsem vrednost zapuščine ter stroške za šolanje in usposobitev drugih dedičev za samostojno življenje.

Običajna manjša darila

55. člen

Običajna manjša darila se ne vračunajo v dedni delež.

Darilo pri vstopni pravici

56. člen

(1)

Darila. dana tistemu, namesto katerega vstopi dedič zaradi njegove nevrednosti ali zaradi tega, ker je bil razdedinjen ali ker mu je bil vzet nujni delež, se dediču ne vračunajo v dedni delež.

(2)

Darila, dana tistemu, namesto katerega vstopi dedič zaradi njegove smrti ali zaradi tega, ker se je odpovedal dediščini, se vračunajo dediču v dedni delež.

Vračunanje dolga

57. člen

Dediču se vračuna v njegov delež to, kar je bil dolžan zapustniku.

Upravičenec zahteve za vračanje

58. člen

Pravico zahtevati, da se v dedni delež kakšnega dediča vračunajo darila in volila, imajo samo njegovi sodediči.

Tretje poglavje

DEDOVANJENA PODLAGI O P O R O K E

I. POGOJI ZA VELJAVNOST OPOROKE

Oporočna sposobnost

59. člen

(1)

Oporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti.

(2)

Oporoka je neveljavna, če oporočitelj tedaj, ko jo je napravil, še ni bil star petnajst let ali ni bil sposoben za razsojanje.

(3)

Izguba sposobnosti za razsojanje, ki nastopi potem, ko je oporoka napravljena, ne vpliva na njeno veljavnost.

Neveljavnost oporoke

60. člen

(1)

Neveljavna je oporoka, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da jo je napravil, ali če se je odločil, da jo napravi zaradi zvijače ali zaradi tega, ker je bil v zmoti.

(2)

Grožnja, sila ali zvijača ima za posledico neveljavnost oporoke tudi tedaj, če izvira od tretje osebe.

(3)

Oporočna razpolaganja so neveljavna tudi tedaj, če je bil oporočitelj v zmoti o dejstvih, ki so ga nagnila k takim razpolaganjem.

(4)

Če so samo nekatera določila oporoke napravljena pod grožnjo ali s silo, zaradi zvijače ali v zmoti, tedaj so samo ta določila neveljavna.

Razveljavitev oporoke

61. člen

(1)

Razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star petnajst let, in razveljavitev oporoke ali posameznih njenih določil zaradi grožnje ali sile, zvijače ali zmote, lahko zahteva samo tisti, ki ima pravni interes, in sicer v roku enega leta od dneva, ko je zvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdalj v desetih letih od razglasitve oporoke.

(2)

Enoletni rok ne more začeti teči pred razglasitvijo oporoke.

(3)

Proti nepošteni osebi se lahko zahteva razveljavitev oporoke dvajset let od njene razglasitve.

Veljavnost oporoke

62. člen

Veljavna je tista oporoka, ki je napravljena v obliki, kakor jo določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon.

II. OBLIKE OPOROKE

Lastnoročna oporoka

63. člen

(1)

Oporoka je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal.

(2)

Oporoka je veljavna, čeprav ni v njej naveden datum, kdaj je bila napravljena.

Pismena oporoka pred pričami

64. člen

(1)

Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka.

(2)

Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Ta pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke.

Sodna oporoka

65. člen

(1)

Oporoko lahko sestavi oporočitelju po njegovi izjavi sodnik pristojnega sodišča, ko poprej ugotovi oporočiteljevo istovetnost.

(2)

Ko oporočitelj tako oporoko prebere in podpiše, potrdi sodnik na oporoki, da jo je oporočitelj v njegovi navzočnosti prebral in podpisal.

Sodna oporoka, če je oporočitelj ne zna ali ne more prebrati

66. člen

(1)

Če oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, ki mu jo je sestavil sodnik, jo ta prebere oporočitelju v navzočnosti dveh prič, nato pa jo oporočitelj v navzočnosti istih prič podpiše ali napravi na njej ročno znamenje, potem ko izjavi, da je to njegova oporoka.

(2)

Priči se podpišeta na oporoki.

Priče pri oporoki

67. člen

(1)

Pri pismeni oporoki pred pričami in pri sodni oporoki so lahko priče polnoletne osebe, ki jim ni vzeta opravilna sposobnost in ki znajo brati in pisati; če gre za sodno oporoko, morajo priče razumeti tudi jezik, v katerem je napravljena.

(2)

Pri pismeni oporoki pred pričami in pri sodni oporoki ne morejo biti priče in ne morejo kot sodnik sestaviti oporoke po oporočiteljevi izjavi: oporočiteljevi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb in zakonec oporočitelja.

Neveljavna razpolaganja v oporoki

68. člen

Neveljavna so določila oporoke, s katerimi se kaj zapušča sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam pri oporoki ali prednikom, potomcem, bratom, sestram ter zakoncem teh oseb.

Oporoka, sestavljena v tujini

69. člen

Oporoko lahko sestavi državljanu Socialistične republike Slovenije v tujini po določbah, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke, konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki opravlja konzularne zadeve.

Oporoka, sestavljena na jugoslovanski ladji

70. člen

(1)

Na jugoslovanski ladji lahko sestavi oporoko poveljnik ladje po določbah, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke.

(2)

Oporoka, ki je bila sestavljena na ladji, neha veljati po preteku tridesetih dni od vrnitve oporočitelja v Socialistično republiko Slovenijo.

Oporoka, sestavljena med mobilizacijo ali vojno

71. člen

(1)

Med mobilizacijo ali med vojno lahko sestavi oporoko po določbah, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke, osebi, ki je v službi oboroženih sil SFRJ, poveljnik čete ali kakšen drug starešina enake ali višje stopnje, ali kdo drug v navzočnosti takega starešine, kakor tudi vsak starešina ločenega oddelka.

(2)

Tako sestavljena oporoka neha veljati po preteku šestdesetih dni po koncu vojne, če je oporočitelj prej ali pozneje demobiliziran, pa po preteku tridesetih dni po demobilizaciji.

Ustna oporoka

72. člen

(1)

Oporočitelj lahko izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama le tedaj, če zaradi izrednih razmer ne more napraviti pismene oporoke.

(2)

Ustna oporoka neha veljati, ko preteče trideset dni od prenehanja izrednih razmer, v katerih je bila napravljena.

Priče pri ustni oporoki

73. člen

Pri ustni oporoki so lahko priče samo osebe, ki smejo biti priče pri sodni oporoki; ni pa treba, da znajo brati in pisati.

Dolžnosti prič pri ustni oporoki

74. člen

(1)

Priče, pred katerimi je oporočitelj ustno izjavil svojo poslednjo voljo, morajo brez odlašanja zapisati oporočiteljevo izjavo in jo čimprej izročiti sodišču ali jo ustno ponoviti pred sodiščem in pri tem povedati tudi, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je oporočitelj izjavil svojo poslednjo voljo.

(2)

Izpolnitev te dolžnosti ni pogoj za veljavnost ustne oporoke.

Neveljavna razpolaganja v ustni oporoki

75. člen

Neveljavna so določila ustne oporoke, s katerimi se kaj zapušča oporočnim pričam, njihovim zakoncem, njihovim prednikom, njihovim potomcem in njihovim sorodnikom v stranski vrsti od vštetega tretjega kolena sorodstva ali zakoncem vseh teh oseb.

Uveljavljanje neveljavnosti oporoke

76. člen

(1)

Neveljavnost oporoke zaradi napak v obliki lahko uveljavlja po uvedbi dedovanja samo, kdor ima pravni interes, in sicer v enem letu od dneva, ko je zvedel za oporoko, toda najpozneje v desetih letih od razglasitve oporoke.

(2)

Enoletni rok ne more začeti teči pred razglasitvijo oporoke.

Dokazovanje obstoja oporoke

77. člen

Oporoka, ki je bila po naključju ali z dejanjem koga drugega uničena, izgubljena, skrita ali založena, bodisi po oporočiteljevi smrti ali pred njegovo smrtjo, toda brez njegove vednosti, ima učinek veljavne oporoke, če prizadeti dokaže, da je oporoka obstajala, da pa je uničena, izgubljena, skrita, ali založena, in da je bila sestavljena v obliki, ki jo predpisuje zakon, in če dokaže vsebino tistega njenega dela, na katerega se sklicuje.

III. VSEBINA OPOROKE

Določitev dediča

78. člen

(1)

Oporočitelj lahko določi v oporoki enega ali več dedičev.

(2)

Dedič na podlagi oporoke je tisti, ki ga je oporočitelj določil, da podeduje vse njegovo premoženje ali glede na celoto določen del premoženja.

(3)

Za dediča se šteje tudi tisti, ki mu je oporočitelj v oporoki zapustil eno ali več določenih stvari ali pravic, če se ugotovi, da je bila oporočiteljeva volja, naj mu bo dedič.

Nadomestitve

79. člen

(1)

Oporočitelj lahko določi v oporoki osebo, kateri naj gre dediščina, če določeni dedič umre pred njim, če se odpove dediščini ali če postane nevreden, da bi dedoval.