728. Zakon o javnih glasilih (ZJG)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o javnih glasilih
Razglašam zakon o javnih glasilih, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. marca 1994.
Ljubljana, dne 2. aprila 1994.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O JAVNIH GLASILIH
Ta zakon ureja način uresničevanja svobode javnega obveščanja ter pravice in odgovornosti javnih glasil in novinarjev.
Javna glasila so dnevni in periodični tisk (časopisi, revije), radijski in televizijski programi (v nadaljnjem besedilu: RTV programi), programi časopisnih agencij ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja informacij s prenosom zapisa, glasu ali slike na način, ki je dostopen javnosti.
Periodično objavljanje informacij po tem zakonu je, če časovni razmak med dvema izdajama ali oddajama ni daljši od šest mesecev.
Javna glasila niso bilteni, tisk ali druge oblike objavljanja informacij, ki so namenjene izključno oglaševanju proizvodov in storitev, poslovnemu komuniciranju, izobraževalnemu procesu ali notranjemu delu organov, podjetij, zavodov, društev, političnih strank, cerkvenih in drugih organizacij, šolska glasila, Uradni list Republike Slovenije in uradna glasila lokalnih skupnosti, periodični tisk z naklado, ki je manjša od 100 izvodov, programi, ki se oddajajo prek kabelsko razdelilnih omrežij z manj kot 100 priključki, ter plakati, letaki in transparenti.
2. Odgovornost države Slovenije za razvoj nekomercialnih javnih glasil in tehnično infrastrukturo
Država Slovenija podpira razvoj nekomercialnih javnih glasil, pomembnih za uresničevanje pravice do obveščenosti državljanov Republike Slovenije in ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete, javnih glasil, namenjenih obveščanju italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti in slovenske narodne manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter za razvoj tehnične infrastrukture, potrebne za njihovo izdajanje oziroma oddajanje.
Država Slovenija podpira razvoj nekomercialnih javnih glasil za slepe in gluhe državljane Republike Slovenije, v njim prilagojenih tehnikah, da bi uresničevali svojo pravico do obveščenosti ter razvoj tehnične infrastrukture, potrebne za njihovo izdajanje oziroma oddajanje.
Vlada Republike Slovenije s posebnim predpisom uredi način in kriterije za sofinanciranje javnih glasil iz prvega in drugega odstavka tega člena.
3. Izdajatelji javnega glasila
Izdajatelj javnega glasila (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj) je lahko podjetnik - posameznik, podjetje, gospodarska družba (razen tihe družbe), zavod, študentska ali druga organizacija, registrirana za izdajanje tiska ali drugih oblik javnega obveščanja oziroma za ustvarjanje, pripravljanje in oddajanje RTV programov, v skladu z zakonom.
Izdajatelj javnega glasila, razen RTV programov, je lahko tudi politična stranka, verska skupnost, državni organ, organ lokalne skupnosti, društvo in nevladna organizacija ali druga organizacija, če je to povezano z njihovo dejavnostjo, ter fizična oseba, ki ni registrirana za izdajanje tiska ali drugih oblik javnega obveščanja, če izdaja nekomercialno javno glasilo, ki se razširja brezplačno.
Izdajatelj mora imeti stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji.
4. Priglasitev in vpis v evidenco
Izdajatelj javnega glasila mora pred začetkom izdajanja ali oddajanja priglasiti javno glasilo pristojnemu organu zaradi vpisa javnega glasila v evidenco javnih glasil.
V priglasitvi je treba navesti: ime javnega glasila, stalno prebivališče oziroma firmo in sedež izdajatelja, zvrst javnega glasila, čas izhajanja ali oddajanja, naslov uredništva ter jezik, v katerem bo izhajalo javno glasilo.
Pristojni organ mora vpisati javno glasilo v evidenco javnih glasil in o tem obvestiti izdajatelja najkasneje v 15 dneh od priglasitve ali pa v tem roku zahtevati dopolnitev priglasitve, če ne vsebuje podatkov iz drugega odstavka prejšnjega člena.
Izdajatelj javnega glasila mora o vsaki spremembi podatkov iz drugega odstavka prejšnjega člena ali o prenehanju izdajanja oziroma oddajanja javnega glasila obvestiti pristojni organ v 15 dneh od nastanka spremembe ali prenehanja izdajanja.
Pristojni organ izbriše javno glasilo iz evidence: - če ne začne izhajati najkasneje v 3 mesecih po vpisu v evidenco;
-
če izdajatelj ne pridobi radiodifuznega kanala, če se mu le-ta odvzame ali če eno leto po pridobitvi radiodifuznega kanala ne začne oddajati programa;
-
če izdajatelj v 3 mesecih od vpisa v evidenco ne začne oddajati programa prek kabelsko-distribucijskega sistema;
-
če ga izdajatelj obvesti, da je javno glasilo prenehalo izhajati ali oddajati.
II. PRAVICE IN ODGOVORNOSTI JAVNIH GLASIL, ODGOVORNIH UREDNIKOV, UREDNIŠTVA IN NOVINARJEV
1. Načela, na katerih temelji dejavnost javnih glasil
Dejavnost javnih glasil temelji na svobodi obveščanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, svobodnem pretoku informacij in odprtosti javnih glasil za različna mnenja, avtonomnosti novinarjev pri opravljanju novinarskega dela, spoštovanju kodeksov novinarske etike ter osebni odgovornosti novinarjev za posledice njihovega dela.
2. Objava nujnih sporočil
Javno glasilo mora na zahtevo pristojnega državnega organa ter javnih podjetij in javnih zavodov brez odlašanja in brezplačno objaviti sporočilo, katerega objava je nujna, njen namen pa je preprečiti ali odpraviti nevarnost za življenje in zdravje ljudi ter njihovo premoženje, in za varnost države ter preprečiti ali odpraviti nevarnost za kulturno in naravno dediščino.
Za vsebino informacije je odgovoren tisti, ki je informacijo dal.
Vsakdo ima pravico od odgovornega urednika javnega glasila zahtevati, da brezplačno objavi odgovor na objavljeno informacijo ter popravek objavljene informacije, s katero je prizadeta njegova pravica ali interes.
Objava odgovora ali popravka se lahko zahteva v 30 dneh od objavljene informacije oziroma od dneva, ko je zainteresirana oseba zvedela za objavo informacij, če iz objektivnih razlogov v roku 30 dni ni mogla zvedeti za njeno objavo.
Popravek mora vsebovati samo dejstva in okoliščine, s katerimi se spodbijajo navedbe v objavljeni informaciji.
Kdor zahteva objavo odgovora oziroma popravka, mora navesti informacijo, na katero se odgovor oziroma popravek nanaša, ter številko in stran javnega glasila, oziroma čas objave in oddajo, v kateri je bila informacija objavljena.
Odgovor oziroma popravek se mora objaviti brez sprememb ali dopolnitev v enakem ali enakovrednem delu ali oddaji javnega glasila na enak način, kot je bila objavljena informacija, na katero se odgovor oziroma popravek nanaša, in sicer v prvi, najpozneje pa v drugi naslednji številki oziroma oddaji javnega glasila po prejemu popravka.
Javno glasilo ne sme hkrati z odgovorom oziroma popravkom objaviti komentarja tega odgovora oziroma popravka.
Radijska ali televizijska organizacija (v nadaljnjem besedilu: RTV organizacija) mora hraniti zapise svojih oddaj 8 dni po objavi ter jih na pisno zahtevo in stroške zainteresiranih oseb dati na vpogled, da lahko uveljavijo z zakonom določene pravice do odgovora oziroma popravka.
Če kdo od zainteresiranih oseb v roku iz prejšnjega odstavka pisno napove, da bo zahteval objavo odgovora oziroma popravka, mora RTV organizacija hraniti zapis, za katerega se zahteva odgovor oziroma popravek, dokler ni končan postopek za objavo odgovora oziroma popravka.
Objava odgovora oziroma popravka se lahko zahteva tudi, če je bila informacija objavljena v javnih glasilih, ki so nehala izhajati.
Kdor da odgovor oziroma popravek, ima pravico zahtevati od izdajatelja javnega glasila, ki je nehalo izhajati, da na svoje stroške poskrbi za objavo odgovora oziroma popravka v določenem javnem glasilu.
Odgovorni urednik mora objaviti odgovor oziroma popravek informacije, razen:
-
če se odgovor oziroma popravek ne nanaša na informacijo, zaradi katere se zahteva objava odgovora oziroma popravka oziroma če popravek ne vsebuje podatkov v zvezi z navedbami v informaciji;
-
če bi objava odgovora ali popravka glede na njegovo vsebino povzročila zakonsko odgovornost odgovornega urednika javnega glasila;
-
če se popravek nanaša na navedbe v objavljeni informaciji, katerih resničnost je bila ugotovljena s pravnomočnim aktom pristojnega državnega organa;
-
če odgovora oziroma popravka ni podpisala pooblaščena oseba, kadar gre za organ ali pravno osebo;
-
če je odgovor oziroma popravek napisan žaljivo in z namenom zaničevanja;
-
če je odgovor oziroma popravek nesorazmerno daljši od informacije, v kateri so navedbe, zaradi katerih se daje, oziroma od dela informacije, na katerega se neposredno nanaša;
-
če je bil odgovor oziroma popravek dan po preteku roka iz tega zakona;
-
če je bil dan odgovor oziroma popravek z enako vsebino kot odgovor oziroma popravek, o katerem teče spor pred sodiščem zaradi objave prejšnjega odgovora oziroma popravka iste informacije.
Če odgovorni urednik zavrne objavo ali ne objavi odgovora oziroma popravka v roku in na način, določen s tem zakonom, ima tisti, ki zahteva objavo odgovora oziroma popravka, pravico vložiti tožbo zoper odgovornega urednika za objavo odgovora oziroma popravka pri sodišču, pristojnem za civilnopravne spore, na katerega območju je sedež oziroma kraj izdajanja javnega glasila, ki je objavilo informacijo, na katero se nanaša odgovor oziroma popravek.
Tožbi morata biti priložena prepis in fotokopija objavljene informacije in odgovora oziroma popravka.
Tožba se lahko vloži najpozneje v 30 dneh po preteku roka za objavo odgovora ali popravka oziroma od dneva, ko je bil odgovor oziroma popravek objavljen na način, ki ni v skladu z zakonom.
V sporih za objavo odgovora oziroma popravka mora biti prvi narok za glavno obravnavo v osmih dneh od vložitve tožbe pri sodišču.
V teh sporih se ne razpiše pripravljalni narok in tudi ne zahteva od toženca, naj odgovori na tožbo.
Na prvi narok za glavno obravnavo povabi sodišče tožnika, toženca in potrebne priče. V vabilu tožniku navede, da se bo štelo, da je tožnik umaknil tožbo, če ne pride na prvi narok, v vabilu toženca pa, da bo sodba lahko izdana tudi, če toženec ne pride.
Obravnava o tožbi za objavo odgovora oziroma popravka se omeji na obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčeva dolžnost objaviti odgovor oziroma popravek.
V sporih za objavo odgovora oziroma popravka sodišče zavrne tožbeni zahtevek, če ugotovi, da ni prizadeta pravica ali interes tistega, na katerega se informacija nanaša, ali če je podana kakšna druga okoliščina, zaradi katere javno glasilo po zakonu ni dolžno objaviti odgovora oziroma popravka.
Z uvedbo kazenskega postopka zaradi dejanja, ki je bilo storjeno z objavo informacije, na katero se nanaša odgovor oziroma popravek, se ne prekine postopka o tožbi za objavo odgovora oziroma popravka.
Če se po vložitvi tožbe pri sodišču zamenja odgovorni urednik javnega glasila, sme tožnik do konca glavne obravnave spremeniti tožbo in namesto prvotno toženega tožiti novega odgovornega urednika. Za tako spremembo tožbe ni potrebna privolitev prvotno toženega odgovornega urednika in ne privolitev novega odgovornega urednika, ki naj namesto prejšnjega odgovornega urednika stopi v pravdo.
Sodišče mora izdati sodbo najpozneje v treh dneh po končani glavni obravnavi.
Overjen prepis sodbe vroči sodišče strankam najpozneje v treh dneh od dneva, ko je bila sodba izdana.
Če sodišče ugodi tožbenemu zahtevku, naloži s sodbo tožencu, da mora v javnem glasilu objaviti odgovor oziroma popravek v roku in na način, določen z zakonom.
Odgovorni urednik mora pri objavi odgovora oziroma popravka navesti, da gre za objavo na podlagi sodbe.
Zoper sodbo sodišča prve stopnje lahko vložita stranki v treh dneh od vročitve sodbe pritožbo na višje sodišče.
Pritožba se ne vroči nasprotni stranki na odgovor. Pravočasno in dovoljeno pritožbo pošlje sodišče prve stopnje z vsemi spisi sodišču druge stopnje v dveh dneh od dneva, ko je bila vložena.
Sodišče druge stopnje mora odločiti o pritožbi v treh dneh od dneva, ko prejme pritožbo in spise.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje je dovoljena revizija.
Overjen prepis pravnomočne sodbe, s katero je naložilo objavo odgovora oziroma popravka, pošlje sodišče takoj tudi odgovornemu uredniku.
Če se po pravnomočni sodbi, s katero se nalaga odgovornemu uredniku objava odgovora oziroma popravka, zamenja odgovorni urednik, preide v sodbi ugotovljena dolžnost objave odgovora oziroma popravka na novega odgovornega urednika.
Če ni s tem zakonom drugače določeno, se uporabljajo v sporih za objavo odgovora in popravka smiselno določbe zakona o pravdnem postopku.
4. Javnost dela in dostop do informacij
Državni organi, organi lokalnih skupnosti, posamezniki, ki opravljajo javne funkcije, javni zavodi in javna podjetja ter druge osebe, ki opravljajo javno službo /v nadaljnjem besedilu: vir informacij/, morajo zagotavljati javnost svojega dela z dajanjem pravočasnih, popolnih in resničnih informacij o vprašanjih s svojega delovnega področja.
Subjekti iz prejšnjega odstavka s svojimi akti uredijo način zagotavljanja javnosti dela, način dajanja informacij za javnost ter določijo osebo, ki je odgovorna za zagotavljanje javnosti dela.
Novinarji imajo pod enakimi pogoji pravico dostopa do informacij. Dajanje informacij se lahko odreče le v primerih, ko so informacije na predpisan način določene kot državna, vojaška, uradna tajnost ali poslovna skrivnost ali če bi to pomenilo kršitev tajnosti osebnih podatkov ali škodilo sodnemu postopku. V primeru, da se odreče dajanje informacij, je potrebno v osmih dneh pisno obrazložiti razloge za zavrnitev, če novinar to zahteva.
Vir informacij lahko zahteva nadomestilo dejanskih stroškov za prepis zahtevane informacije, ki obsega nad pet tipkanih strani.
Vir informacij je odgovoren za resničnost in točnost informacij, ki jih daje za javnost.
Novinar, ki je dobil informacijo od odgovorne osebe iz drugega odstavka tega člena, ni kazensko odgovoren, če je vsebinsko točno objavil informacijo v javnem glasilu.
Če javno glasilo objavi informacijo v povzetku ali v celoti, objavljeno v drugem (domačem ali tujem) javnem glasilu, mora navesti ime javnega glasila, iz katerega je informacijo prevzelo. Izjema so primeri, ko gre za pogodbeno razmerje med javnimi glasili.
5. Ekonomsko-propagandna sporočila
Ekonomsko-propagandna sporočila (v nadaljnjem besedilu: oglasi) po tem zakonu so informacije, katerih namen je s propagiranjem proizvodov, storitev, poslovanja in proizvajalca prek javnih glasil pridobivati potrošnike za nakup proizvoda oziroma uporabo storitev, pridobivati poslovne partnerje ter ustvarjati v javnosti dobro ime naročnika oglasa.
Oglasi, iz države in tujine, se objavljajo tako, da so jasno in vidno označeni kot oglasi.
Oglasi, namenjeni otrokom ali v katerih nastopajo otroci, morajo upoštevati posebno dovzetnost otrok in ne smejo propagirati nasilja, pornografije ter drugih vsebin, ki bi lahko škodovale njihovemu zdravju, duševnemu in telesnemu razvoju.
Za resničnost in točnost navedb oziroma podatkov je odgovoren naročnik oglasa, za skladnost oglasa z zakonom in programsko zasnovo pa odgovorni urednik.
Predvideni obseg oglasov se določi v programski zasnovi javnega glasila.
Naročnik oglasa ne sme vplivati na programsko zasnovo in uredniško politiko javnega glasila.
Oglasi in druga plačana obvestila se v javnem glasilu in drugih oblikah javnega obveščanja objavljajo v slovenskem jeziku, razen v primerih, če javno glasilo izhaja v tujem jeziku.
Določba prejšnjega odstavka ne velja na narodnostno mešanih območjih, kjer sta poleg slovenščine uradna jezika italijanščina oziroma madžarščina.
Na vsakem izvodu tiska morajo biti navedeni ime ali firma in sedež izdajatelja, ime ali firma in sedež tiskarne, kraj in datum natisa ter ime in priimek odgovornega urednika (impresum).
Če ima tisk več odgovornih urednikov, mora biti na vsakem izvodu navedeno, za katero izdajo ali rubriko je odgovoren posamezni odgovorni urednik.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne nanašajo na tisk, ki se tiska ali razmnožuje za tujega naročnika in je namenjen razširjanju v tujini.
Pri RTV programih morajo biti objavljeni ime in priimek odgovornega urednika ali urednika programa oziroma avtorja oddaje ter ime RTV organizacije, katere program se prenaša.
Določbe o impresumu se uporabljajo tudi za druga javna glasila ter za proizvode iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.
7. Pravice in odgovornosti odgovornega urednika, uredništva in novinarjev
Javno glasilo ima odgovornega urednika, ki ga imenuje in razrešuje izdajatelj po poprejšnjem mnenju uredništva oziroma zastopstva uredništva.
Odgovorni urednik javnega glasila je odgovoren za uresničevanje uredniške politike v skladu s programsko zasnovo, imenuje in razrešuje urednike po poprejšnjem mnenju novinarjev, vodi, usklajuje in razporeja delo urednikov in novinarjev ter opravlja druge naloge, določene z aktom izdajatelja.
Odgovorni urednik javnega glasila je odgovoren za vsako objavljeno informacijo, če zakon ne določa drugače.
Če ima javno glasilo več odgovornih urednikov, odgovarjajo za informacije v tistem delu javnega glasila, za katerega so odgovorni.
Odgovorni urednik javnega glasila je lahko:
-
kdor ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
-
kdor je poslovno sposoben,
-
kateremu ni izrečena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja,
-
kdor ni lastnik več kot 10 odstotnega deleža v skupnem kapitalu izdajatelja ali kdor nima več kot 10 odstotkov upravljalskih pravic ali kdor ni direktor oziroma poslovodja ali član poslovodstva izdajatelja.
Odgovorni urednik ne more biti oseba, ki po ustavi ali zakonu uživa imuniteto.
Pogoj iz zadnje alinee prvega odstavka tega člena ne velja za izdajatelja javnega glasila, ki nima več kot treh redno zaposlenih novinarjev.