TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi državnega tožilca se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o krivdi, pravni opredelitvi in kazenski sankciji spremeni tako,

da se obdolženi A. A. spozna za krivega,

da je z drugim grdo ravnal in ga pretepal ter ga tako z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravljal v podrejen položaj s tem, da je 16. 6. 2017 okoli 14.00 ure na naslovu ..., na bivšo partnerko B. B. sprva vpil, nato pa skočil proti njej, jo najprej z roko potegnil proti sebi, nato pa jo spravil na tla in jo začel brcati v predel reber, ko pa se je pobrala in želela po telefonu poklicati policijo, porinil na hodnik in ponovno spravil na tla ter jo brcnil v predel stegna, ko ji je ponovno uspelo vstati, pa jo je porinil v stenski obešalnik za oblačila, za tem pa ji je uspelo priti do telefona in je pred vhodnimi vrati poklicala policijo, pri tem pa je B. B. utrpela udarnino na drugih in neopredeljenih delih podlahti, udarnino rame in nadlahti, udarnino prsnega koša in udarnino spodnjega dela hrbta in medenice, vsled zadobljenih poškodb pa je bila odpeljana na urgenco, kjer ji je bila nudena medicinska pomoč, z opisanim ravnanjem pa jo je A. A. spravil v podrejen položaj, saj je bila zaradi navedenega dogodka B. B. vznemirjena, nemočna, počutila se je ogroženo in je zato tudi poklicala policijo,

s tem je storil kaznivo dejanje nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1.

Obdolžencu se na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 izreče

pogojna obsodba,

ter se mu na podlagi prvega odstavka 296. člena KZ-1 določi

kazen 7 (sedem) mesecev zapora,

ki ne bo izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi 2 (dveh) let ne bo storil novega kaznivega dejanja.

II. Pritožba obdolženčevega zagovornika se zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Obdolženec mora plačati sodno takso v znesku 360,00 EUR, kot strošek pritožbenega postopka, pa tudi nagrado in potrebne izdatke pooblaščenca oškodovanke ter potrebne izdatke oškodovanke pred sodiščem druge stopnje.

Obdolženi je oškodovanko dvakrat spravil na tla, jo tam brcal, nato pa še porinili v stenski obešalnik za oblačila. Utrpela je več poškodb, odpeljana je bila na urgenco, iz njene izpovedbe pa izhaja, da se je počutila ogroženo, da se je bala, da jo bo obdolženi v glavo in da jo bi ubil. Dogajanje se je odvijalo v zaprtem prostoru, kjer se oškodovanka ni mogla umakniti, njena nemoč pa se kaže tudi v sami fizični konstituciji oškodovanke, ki je bistveno šibkejša od obdolženega. Navedeno kljub temu, da je šlo za enkratno uporabo fizične sile, po oceni pritožbenega sodišča kaže na to, da se je obdolženi grobo znesel nad oškodovanko do te mere, da je postala objekt izvajanja nasilja. Četudi oškodovanka ni utrpela hujših posledic (poškodb) je obdolženi s svojim ravnanjem oškodovanko spravil v ponižujoč, inferioren položaj, ki je pri oškodovanki utemeljeno vzbudil strah in nemoč.