na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Uredba o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 12-314/2013, stran 1352 DATUM OBJAVE: 7.2.2013
VELJAVNOST: od 7.3.2013 / UPORABA: od 7.3.2013
RS 12-314/2013
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 24.3.2024 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: AKTUALEN.
314. Uredba o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku
Na podlagi drugega in četrtega odstavka 31. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08 in 8/10) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku
o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku
1. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba določa izobrazbo, ki jo mora imeti oseba za vodenje upravnega postopka oziroma opravljanje posameznih procesnih dejanj v postopku (v nadaljnjem besedilu: vodenje postopka) in odločanje v upravnih zadevah, strokovni izpit iz upravnega postopka (v nadaljnjem besedilu: izpit), način njegovega opravljanja, vsebino in program izpita, imenovanje izpitnih komisij, njihovo plačilo in upravne zadeve, za katere ni treba opravljati izpita.
2. IZOBRAZBA
2. člen
(vodenje in odločanje na prvi stopnji)
V upravnih zadevah na prvi stopnji vodi postopek in odloča oseba, ki ima najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače.
3. člen
(enostavne upravne zadeve)
(1)
V enostavnih upravnih zadevah na prvi stopnji, za katere po tej uredbi ni treba opravljati izpita, in drugih enostavnih upravnih zadevah na prvi stopnji, kjer se odločba izda na predpisanem obrazcu, vodi postopek in odloča oseba, ki ima najmanj srednjo splošno ali strokovno izobrazbo.
(2)
V upravnih zadevah na prvi stopnji, v katerih se ne ugotavlja dejansko stanje v posebnem ugotovitvenem postopku in presoja dokazov, vodi postopek oseba, ki ima najmanj srednjo splošno ali strokovno izobrazbo, odloča pa oseba, ki ima najmanj višjo strokovno izobrazbo.
4. člen
(vodenje in odločanje na drugi stopnji in o izrednih pravnih sredstvih)
(1)
V upravnih zadevah na drugi stopnji in o izrednih pravnih sredstvih vodi postopek oseba, ki ima najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje.
(2)
V upravnih zadevah na drugi stopnji in o izrednih pravnih sredstvih odloča oseba, ki ima izobrazbo pravne smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje.
5. člen
(vodenje in odločanje v izvršilnem postopku ter opravljanje neposrednih dejanj)
(1)
Sklepe, ki se nanašajo na dovolitev, ustavitev in odložitev izvršbe, na izvršbo po drugih osebah, izvršbo s prisilitvijo, zavarovanje izvršbe in zavarovanje izpolnitve obveznosti lahko izdaja oseba, ki ima najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje.
(2)
Neposredna izvršilna dejanja opravlja oseba, ki ima najmanj srednjo splošno ali strokovno izobrazbo.
6. člen
(izdajanje potrdil)
(1)
Potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, izdaja oseba, ki ima najmanj srednjo splošno ali strokovno izobrazbo.
(2)
Potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se ne vodi uradna evidenca, in odločbe o zavrnitvi izdaje potrdila izdaja oseba, ki ima najmanj višjo strokovno izobrazbo.
7. člen
(opravljanje upravnih overitev)
Upravne overitve lastnoročnih podpisov in upravne overitve kopij opravlja oseba, ki ima najmanj srednjo splošno ali strokovno izobrazbo.
3. IZPIT
8. člen
(namen izpita)
Z izpitom se preverja sposobnost kandidata za samostojno vodenje postopka oziroma odločanje v upravnih zadevah, glede na stopnjo izpita, ki ga opravlja.
9. člen
(stopnje izpita)
(1)
Za vodenje in odločanje v upravnih zadevah mora uradna oseba opraviti izpit druge stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače.
(2)
Za vodenje postopkov na prvi stopnji, odločanje v enostavnih upravnih zadevah iz 3. člena te uredbe ter vodenje in odločanje v postopkih upravne izvršbe mora uradna oseba opraviti izpit prve stopnje.
10. člen
(vsebina izpita)
(1)
Izpit prve stopnje obsega naslednje vsebine:
-
opredelitev upravnega postopka,
-
temeljna načela upravnega postopka,
-
pristojnost organa in uradne osebe,
-
stranka in njeno zastopanje,
-
občevanje organov in strank,
-
roki in naroki ter vrnitev v prejšnje stanje,
-
vzdrževanje reda,
-
stroški upravnega postopka,
-
postopek na prvi stopnji,
-
odločba in sklep,
-
izvršba,
-
nadzor nad izvajanjem splošnega in posebnih upravnih postopkov,
-
redna in izredna pravna sredstva.
(2)
Izpit druge stopnje poleg vsebin iz prejšnjega odstavka obsega še naslednje vsebine:
-
opredelitev upravnega spora in drugih oblik sodnega varstva,
-
predmet upravnega spora,
-
pristojnost in organizacija sodišča,
-
stranke v upravnem sporu,
-
roki,
-
stroški sodnega postopka,
-
postopek pred sodiščem prve stopnje,
-
pravna sredstva v upravnem sporu.
(3)
Podrobnejša vsebina izpitov iz tega člena je določena v prilogi, ki je sestavni del te uredbe.
11. člen
(prijava)
(1)
Kandidat v prijavi navede osebno ime, elektronski naslov za obveščanje in komuniciranje z izvajalcem izpita, EMŠO, vrsto in raven izobrazbe, podatek o stopnji izpita, ki ga bo opravljal, in podatek o plačniku. Kandidat v prijavi lahko navede tudi telefonsko številko. Izvajalec izpita osebne podatke obdeluje z namenom pristopa in opravljanja izpita.
(2)
Prijava se pošlje izvajalcu izpita praviloma po elektronski poti.
(3)
Izvajalec izpita obvesti kandidata o sestavi izpitne komisije, času in kraju opravljanja izpita najmanj deset dni pred opravljanjem izpita.
(4)
Od prejema prijave do dneva opravljanja izpita ne sme preteči več kot dva meseca, razen če kandidat želi izpit opravljati kasneje.
12. člen
(opravljanje izpita)
(1)
Izpit se opravlja pred izpitno komisijo iz 24. člena te uredbe.
(2)
Izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Ustni del se opravlja za pisnim delom.
13. člen
(ugotavljanje istovetnosti kandidata)
Pred začetkom pisnega in ustnega dela izpita se ugotovi istovetnost kandidata, na podlagi dokumenta, ki ga je izdal državni organ in je opremljen s fotografijo.
14. člen
(pisni del izpita)
(1)
Pisni del izpita zajema izdelavo pisne naloge, na podlagi katere se preveri praktična usposobljenost kandidata za samostojno pripravo pisnih aktov, ki nastajajo pri vodenju postopka ali odločanju (npr. pri pripravi osnutkov pozivov, vabil, procesnih sklepov, prvostopenjskih odločitev). Kandidat lahko pri pisnem delu izpita uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, in druge predpise, potrebne za rešitev pisne naloge, ki jih določi član izpitne komisije in zagotovi izvajalec izpita.
(2)
Pisno nalogo pripravi član izpitne komisije in jo dostavi izvajalcu izpita najmanj pet delovnih dni pred izpitom. Če izpit opravlja več kandidatov, se pripravijo različne pisne naloge. Izvajalec izpita poskrbi, da se s pisno nalogo do opravljanja izpita lahko seznanijo le osebe, zaposlene pri izvajalcu, ki se z njo morajo seznaniti zaradi izvedbe izpita. Te osebe morajo varovati izpitno tajnost pisne naloge.
(3)
Udeležba na izpitu in potek izpita se opišeta v zapisniku pisnega dela izpita.
(4)
Pisni del izpita se opravlja pod nadzorom člana izpitne komisije ali druge osebe, zaposlene pri izvajalcu izpita. Oseba, ki opravlja nadzor, mora kandidate pred začetkom opravljanja opozoriti na izpitni red, zlasti na določbo petega, šestega in sedmega odstavka tega člena.
(5)
Kandidat med izpitom ne sme uporabljati telekomunikacijskih naprav in drugih pripomočkov, s katerimi bi izpit lahko opravil na nepošten (goljufiv) način, ter se ne sme z nikomer posvetovati. Kandidat brez dovoljenja osebe, ki nadzira potek izpita, ne sme zapustiti prostora, v katerem se opravlja izpit.
(6)
Oseba, ki nadzira potek izpita, opozori kandidata, ki s svojim ravnanjem moti druge kandidate. Če kandidat kljub opozorilu ne preneha z motenjem, mu odredi, da preneha opravljati izpit in zapusti prostor.
(7)
Če kandidat med pisnim delom izpita ne ravna v skladu s to uredbo in navodili osebe, ki nadzira potek izpita, se to vpiše v zapisnik. Izpitna komisija na podlagi navedb v zapisniku in izjave kandidata odloči, ali kandidat sme pristopiti k ustnemu delu izpita. Če izpitna komisija odloči, da izpita ne sme nadaljevati, se šteje, da izpita ni opravil.
(8)
Pisni del izpita traja največ štiri pedagoške ure.
(9)
Pisni del izpita se oceni z oceno »uspešno« ali »neuspešno«. Izpit je ocenjen z oceno »uspešno«, če ga tako ocenijo vsi člani komisije.
15. člen
(ustni del izpita)
(1)
Ustni del izpita se opravlja praviloma isti dan kot pisni del. Predsednik izpitne komisije vodi izpitni postopek in skrbi za izpitni red.
(2)
Ustni del izpita obsega pregled pisne naloge in preizkus znanja po programu glede na stopnjo izpita.
(3)
Če je pisni del izpita ocenjen z oceno »neuspešno«, kandidat ne opravlja preizkusa znanja iz prejšnjega odstavka.