Kolektivna pogodba za cestni potniški promet

895. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet

KOLEKTIVNA POGODBA
za cestni potniški promet

Stranki kolektivne pogodbe

Kolektivno pogodbo dejavnosti skleneta:

-

Gospodarska zbornica Slovenije – Sekcija za promet in zveze, Ljubljana, Dimičeva 9

in

-

Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije pri ZSSS, Ljubljana, Dalmatinova 4,

-

Sindikat avtobusnega prometa Slovenije – SAPS, pri Neodvisnosti KNSS, Ljubljana, Linhartova 13,

-

Obalni sindikat delavcev prometa in zvez, Koper, Trg revolucije 2.

Veljavnost kolektivne pogodbe

Ta pogodba velja:

A. Krajevno:

za območje Republike Slovenije.

B. Stvarno:

za vse organizacije, članice Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije, ki opravljajo dejavnost prevoza potnikov, prtljage, nespremne prtljage ter druge storitve v cestnem potniškem prometu in za podjetja, ki opravljajo navedeno dejavnost, pa niso članice Gospodarske zbornice Slovenije, če pri njih zaposleni delavci trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

C. Osebno:

za vse delavce, zaposlene za nedoločen ali določen čas v podjetju oziroma pri fizičnih osebah, navedenih v točki B ter za učence in študente na praksi.

Za direktorje in delavce s posebnimi pooblastili ne veljajo določila o osebnih dohodkih, druge določbe pa veljajo, če ni njihova uporaba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi. D. Časovno:

To pogodbo skleneta pogodbeni stranki za dobo enega leta. Če nobena od strank 3 mesece pred iztekom tega roka ne predlaga spremembe ali dopolnitve, se njena veljavnost podaljša za dobo enega leta.

Pogodba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

I. NORMATIVNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE

1. člen

Objava prostega delovnega mesta

Pred objavo prostega delovnega mesta je podjetje dolžno izvesti interno prerazporeditev tudi z možnostjo dodatnega izobraževanja.

V objavi mora biti navedeno:

-

naziv delovnega mesta,

-

posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja,

-

poskusno delo,

-

poprejšnji preizkus znanja in zmožnosti (14. člen ZTPDR),

-

čas, za katerega se sklepa delovno razmerje (nedoločen čas, določen čas),

-

rok, v katerem se mora kandidat prijaviti na objavljeno prosto delovno mesto,

-

rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri.

Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja

2. člen

Organizacijski akt o kadrih in akt o sistemizaciji delovnih mest, opredelita posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja, kot npr. vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe, zahtevane psihofizične sposobnosti, delovne izkušnje itd.

Delavci, ki bodo imeli pri svojem delu stik s strankami, ne morejo skleniti delovnega razmerja, če aktivno ne obvladajo slovenskega jezika.

Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja, organi, ki, opravijo izbiro, organi, ki odločajo o ugovornem postopku

3. člen

Direktor podjetja sprejme sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravi izbiro med kandidati.

Če kandidat, ki ni bil izbran, vendar izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta meni, da postopek pri izbiri ni bil ustrezen, lahko v roku 15 dni poda ugovor na sklep direktorja.

O ugovoru odloča organ upravljanja.

Nastanek delovnega razmerja

4. člen

Delovno razmerje je sklenjeno, ko na podlagi veljavnosti sklepa o izbiri, stranki podpišeta pogodbo o zaposlitvi. Pogodba stopi v veljavo, ko delavec nastopi delo.

Pogodba o zaposlitvi ne sme biti v nasprotju s kolektivno pogodbo.

Če delavec iz neopravičenih razlogov dogovorjenega dne ne nastopi dela, se šteje, da ni sklenil delovnega razmerja.

5. člen

Pogodba o zaposlitvi

S pogodbo o zaposlitvi delavec in podjetje uredita predvsem naslednja vprašanja:

-

sklenitev in trajanje delovnega razmerja,

-

delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje,

-

poskusno delo (če se zahteva),

-

pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),

-

kraj opravljanja dela,

-

delovni čas, odmore, počitke, dopust,

-

ukrepe za posebno varstvo delavcev,

-

osebni dohodek in nadomestila osebnega dohodka,

-

konkurenčno klavzulo.

Delavec in sindikalni zaupnik lahko kadarkoli zahtevata vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, podjetje mu tega ne sme odreči.

V primeru trajne razporeditve delavca na drugo delovno mesto oziroma, če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, se nova razmerja uredijo s spremembo pogodbe o zaposlitvi. Pred podpisom pogodbe direktor podjetja oziroma od njega pooblaščena oseba zahteva mnenje sindikata.

O prenehanju delovnega razmerja delavca odloči organ, ki opravi izbiro med kandidati za sklenitev delovnega razmerja.

6. člen

Konkurenčna klavzula

Direktor, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugi vodilni in vodstveni delavci ne smejo opravljati nobene trajne dejavnosti in tudi ne začasnega ali občasnega dela, če bi to lahko vplivalo na interese podjetja. Drugi delavci pa lahko opravljajo taka dela le po prejšnjem soglasju pristojnega organa, če ta dela niso v nasprotju z interesi podjetja oziroma delodajalca.

Medsebojne pravice in obveznosti po prenehanju delovnega razmerja v zvezi z izkoriščanjem tehničnih, proizvodnih, poslovnih znanj in zvez, pridobljenih z delom ali v zvezi i delom, se podrobneje uredijo v splošnem aktu oziroma v pogodbi o zaposlitvi.

V primeru, da delavec ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena je dolžan plačati odškodnino v višini od 12 do 50 njegovih osebnih dohodkov, obračunanih na podlagi njemu zadnjega izplačanega osebnega dohodka, po naslednji lestvici:

za I. kategorijo                      12 OD,
za II. kategorijo                     14 OD,
za III. kategorijo                    16 OD,
za IV. kategorijo                     18 OD,
za V. kategorijo                      20 OD,
za VI. kategorijo                     30 OD,
za VII. kategorijo                    40 OD,
za VIII. kategorijo                   50 OD.

7. člen

Delovno razmerje za določen čas

Delovno razmerje za določen čas se sklene le pod pogojem, da v delovni organizaciji ni ustreznih presežkov delavcev enake izobrazbene strukture, kot je zahtevana za prosto delovno mesto.

Če delavec sklene delovno razmerje za določen čas, mora biti v pogodbi o zaposlitvi določeno:

-

zakoniti razlog, na podlagi katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje.

-

datum prenehanja delovnega razmerja,

-

če ni mogoče določiti datuma, se opredeli način ugotovitve časa prenehanja.

8. člen

Poprejšnji preizkus delavčeve usposobljenosti

Če objava oziroma razpis prostega delovnega mesta predvideva poprejšnji preizkus strokovne usposobljenosti kandidatov, direktor podjetja imenuje strokovno komisijo, ki opravi preizkus v skladu s pravili stroke.

Kandidat, ki se zahtevanega poprejšnjega preizkusa znanja ne udeleži, ne more biti upoštevan pri izbiri.

-

Poprejšnji preizkus delavčeve usposobljenosti in poskusno delo se ne izključujeta.

9. člen

Poskusno delo

Poskusno delo se uvede takrat, ko je bilo v objavi določeno, da bo izbrani kandidat opravil poskusno delo.

Predsednik komisije mora imeti najmanj enako stopnjo in enako smer strokovne izobrazbe kot delavec, ki je na poskusnem delu ter najmanj tri leta delovnih izkušenj z delovnega področja delavca, ki je na poskusnem delu. Ostali člani komisije pa morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec, ki je na poskusnem delu in 3 leta delovnih izkušenj.

Kolikor v podjetju ni delavcev z ustrezno strokovno izobrazbo, se imenujejo zunanji člani strokovne komisije.

Enega člana strokovne komisije predlagajo sindikati v podjetju. Predlagani član. mora izpolnjevati pogoje iz drugega odstavka tega člena.

Pred potekom poskusne dobe je strokovna komisija dolžna izdelati pisno oceno delavčeve strokovne in delovne usposobljenosti. V primeru negativne ocene sprejme direktor sklep o prenehanju delovnega razmerja.

Delavcu preneha v takem primeru delovno razmerje z datumom dokončnosti odločbe.

10. člen

Pripravništvo

Poleg opredelitve pripravništva v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, se upoštevajo še naslednje obveznosti podjetja:

-

pred nastopom dela pripravnika se določi mentor, ki mora imeti najmanj enako stopnjo in smer strokovne izobrazbe in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, za katero se pripravnik usposablja;

-

med trajanjem pripravniške dobe se imenuje tričlanska strokovna komisija, pred katero bo pripravnik opravljal strokovni izpit. Člani strokovne komisije morajo imeti najmanj takšno strokovno izobrazbo, kot pripravnik in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v stroki;

-

strokovni izpit obsega teoretični in praktični del;

-

če pripravnik ne opravi strokovnega izpita v prvem roku, določi strokovna komisija drugi rok, v katerem mora opraviti strokovni izpit;

-

program pripravništva pripravijo strokovne službe. Pripravnik, ki drugič ne opravi strokovnega izpita, nima pravice ponavljati strokovnega izpita ter s tem dnem zaključi pripravniško dobo v podjetju.

11. člen

Razporeditev iz kraja v kraj

Direktor praviloma lahko razporedi delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve, če kraj novega delovnega mesta ni oddaljen več kot 50 km od delavčevega stalnega prebivališča ob tem, da je delavcu zagotovljen prevoz z javnim prevoznim sredstvom.

Navedena omejitev ne velja za:

-

turistične delavce,

-

delavce na stacionaži,

-

delavce, ki nadomeščajo druge v času dopustov, bolniškega staleža,

-

delavce, ki nadomeščajo v drugih krajih zaradi izvajanja zakona o varnosti v cestnem prometu.

Izjema ne sme trajati več kot 6 mesecev. Iz kraja v kraj ne more biti razporejen: – invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev,

-

delavka ali delavec samohranilec, ki ima otroka v starosti do 14 let,

-

če gre za delavca, ki bi se mu lahko poslabšalo zdravstveno stanje,

-

če delavec neguje težje telesno ali duševno prizadetega družinskega člana,

-

če gre za delavca starejšega od 50 let.

Gornje omejitve ne veljajo, če podjetje zagotovi delavcu in njegovi družini enakovredno stanovanje ter zaposlitev zakonca in možnost šolanja otrok.

12. člen

Razporeditev v drugo podjetje

Delavec je lahko proti svoji volji razporejen v drugo podjetje trajno ali za določen čas v naslednjih primerih:

-

če se ugotovi, da je presežek delavcev,

-

če mu podjetje ne more zagotoviti drugega ustreznega dela, delavec pa na svojem delovnem mestu ne more delati zaradi bolezni oziroma invalidnosti,

-

če gre za izpolnitev pogodbe o poslovnem sodelovanju med obema podjetjema,

-

če delovno mesto v drugem podjetju- ustreza strokovni usposobljenosti in zdravstvenem stanju delavca.

Delavec, ki je bil začasno razporejen v drugo podjetje, se po preteku določenega časa vrne v matično podjetje. V času, ko opravlja delo v drugem podjetju, mu v prvem podjetju mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen pravice do reševanja stanovanjskega vprašanja ter disciplinske in materialne odgovornosti.

13. člen

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela

Direktor lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane tehnične in. delovne dokumentacije!

Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 30 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu. V komisijo predlaga enega člana sindikat, katerega član je delavec, čigar delo se spremlja.

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, na katerega je razporejen. Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek.

Direktor opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o navedbah direktorja. Na tem razgovoru je prisoten sindikalni zaupnik, če delavec to zahteva ali v to privoli. Na razgovoru se obvezno vodi zapisnik.

Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima ustreznega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, sprejme direktor.

Sklepa o prenehanju delovnega razmerja ni mogoče izreči, če delavcu ni bil omogočen enak obseg in zmožnosti za izobraževanje, kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.

Kolikor obstaja, ustrezno prosto delovno mesto, na katerega je mogoče takega delavca razporediti, ni mogoče sprejeti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Delavec lahko poda ugovor zoper sklep, s katerim se ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, sklep s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma sklep, s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja.

O ugovoru delavca odloča organ upravljanja v podjetju. V času poskusnega dela in pripravništva, postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi.

14. člen

Začasni presežki delavcev

Kadar delavcu začasno iz nujnih operativnih razlogov ni mogoče zagotoviti dela najdlje 6 mesecev, se delavca uvrsti med začasne viške delavcev. Delovno razmerje delavcu, zaradi prenehanja potrebe po delu, v tem času ne preneha.

V času prenehanja potreb po delu, vendar največ za 6 mesecev, podjetje lahko:

-

razporedi delavca v okvir podjetja na drugo delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali eno stopnjo nižja strokovna izobrazba,

-

razporedi delavca v drugo podjetje na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali eno stopnjo nižja strokovna izobrazba,

-

napoti delavca na prekvalifikacijo oziroma dokvalifizacijo s pravico do nadomestila osebnega dohodka,

-

uvede za delavca skrajšani delovni čas manj kot 36 ur na teden. Skrajšani delovni čas se delavcu šteje kot polni delovni čas,

-

delavca napoti na čakanje na delo.

Sklep o ugotovitvi začasnih presežkov delavcev ter način reševanja teh delavcev, naveden v prejšnjem členu, sprejme direktor podjetja.

Kadar začasni presežki delavcev zajemajo večje število delavcev v podjetju (zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 5/90, 5. člen) sprejme sklep o ugotovitvi začasnih presežkov delavcev in načinih reševanja delavcev, organ upravljanja.

Pred sprejetjem sklepa o ugotovitvi začasnih presežkov delavcev je tako direktor podjetja, kot tudi delavski svet dolžan zahtevati mnenja sindikatov in ga skupaj s predstavniki sindikata tudi obravnavati.

15. člen

Pravice delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno

V primeru, ko v podjetju predvidevajo trajni presežek delavcev, mora direktor najmanj mesec dni pred izvajanjem ukrepov za razreševanje presežnih delavcev obvestiti sindikat podjetja.

Na predlog direktorja določi organ upravljanja program reševanja delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno. Program določa konkretne delavce, katerih delo postane trajno nepotrebno in način razreševanja oziroma pravice, ki se posameznim delavcem zagotavljajo v skladu z zakonom in to kolektivno pogodbo.

Vsaj deset dni pred obravnavo na organu upravljanja je potrebno program razreševanja presežnih delavcev posredovati sindikatom.

V isto kategorijo se pri ugotavljanju presežkov uvrstijo tisti delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, za katere se zahteva enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti.

Direktor mora delavce pravočasno obveščati o vseh aktivnostih povezanih z nastankom in reševanjem presežnih delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja njihovega delovnega položaja.

Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je vrsta in stopnja strokovne izobrazbe. V primeru enake zahtevane strokovne izobrazbe obdrži delovno mesto delavec, ki ima zahtevano vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe.

Kot prvi korekcijski kriterij se v primeru enake vrste in stopnje strokovne izobrazbe, ki se zahteva za določeno delovno mesto, upošteva delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost. V primeru, da delavec smatra, da njegova ugotovljena delovna uspešnost ne ustreza dejanski, lahko zahteva presojo neodvisne komisije, katere člani morajo imeti najmanj enako strokovno izobrazbo kot delavec, katerega delovna uspešnost se ugotavlja. Pred podano ugotovitvijo neodvisne komisije ni mogoče nadaljevati postopka ugotavljanja delavcev, katerih delo po: stane trajno nepotrebno.

Dokler stranki te kolektivne pogodbe ne opredelita enotnih kriterijev za ugotavljanje delovne uspešnosti delavca, tega kriterija ni mogoče upoštevati pri določanju delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno.

Kot drugi korekcijski kriterij se upošteva delovna doba. V primeru enake vrste in stopnje strokovne izobrazbe in delovne uspešnosti imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci z daljšo delovno dobo.

Kot tretji korekcijski kriterij se upošteva delovna doba v podjetju. V primeru, ko so prejšnji kriteriji izenačeni, imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci z daljšo delovno dobo v podjetju.

Kot četrti korekcijski kriterij se upošteva zdravstveno stanje delavca. V poštev pride ob enakem doseganju predhodnih kriterijev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so oboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe v podjetju.

Ob enakem doseganju predhodnih kriterijev se kot peti korekcijski kriterij upošteva socialno stanje delavca. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem (nižji dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, prejemanje socialnih subvencij, zaposlenost družinskih članov, opravljanje popoldanske obrti, kmetijske dejavnosti ter lastništvo oziroma solastništvo podjetij).

Med delavce, katerih delo postane trajno nepotrebno, ni mogoče uvrstiti delavcev, ki jih navaja 36.c člen zakona o delovnih razmerjih.

Med delavce, katerih delo postane trajno nepotrebno, je mogoče v primeru, da so izpolnjene predpostavke, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih, uvrstiti delavce iz 36.d člena zakona o delovnih razmerjih.

Ne glede na kriterije iz tretje točke tega člena predstavlja presežek delavec, kateremu dohodki, ki jih ustvari izven delovnega razmerja, zagotavljajo normalno socialno varnost. Šteje se, da dohodki delavcu zagotavljajo normalno socialno varnost, kolikor so izkazani najmanj v višini, kot jo ta kolektivna pogodba določa za IV. skupino.

16. člen

Delovni čas

Delovni čas v prehodnem obdobju traja največ 42 ur na teden, vključno s plačanimi polurnimi odmori.

Prehodno obdobje traja eno leto po uveljavitvi te pogodbe.

Po preteku prehodnega obdobja pogodbeni stranki ugotovita ali je že mogoč prehod na krajši delovni teden.

O razporeditvi delovnega časa v podjetju odloča direktor podjetja, pri čemer mora upoštevati potrebe delovnega procesa in zakonsko zagotovljene odmore in počitke delavcev.

Prerazporeditev delovnega časa, oziroma uvedba deljenega delovnega časa je zaradi boljšega izkoriščanja delovnih sredstev in doseganja večje učinkovitosti mogoča predvsem na naslednjih področjih dela:

-

vožnja avtobusa in sprevodniška opravila,

-

servisna opravila,

-

administrativno-disponentska dela,

-

komercialna opravila.

V primeru prerazporeditve delovnega časa se fond ur uravnava vsakih 6 mesecev. Delovni čas, ki presega 6-mesečni fond ur, se kompenzira z odsotnostjo delavca oziroma obravnava kot nadurno delo.

Delavcem invalidom II. kategorijo in delavcem, ki so na medicinski rehabilitaciji in ki imajo pravico delati s krajšim delovnim časom od polnega, se' delovni čas ne sme podaljšati v primeru prerazporeditve delovnega časa.

17. člen

Delovni čas voznega osebja

Delovni čas voznega osebja se določa z delovno nalogo oziroma potnim nalogom. Odmor med delom voznikov mora biti prilagojen potrebam vožnje.

1.

Efektivni delovni čas voznega osebja vključuje:

a)

Vožnjo avtobusa in sprevodniška opravila v linijskem prometu.

Vožnja po voznem redu z vsemi postanki, ki jih vključuje vozni red od začetne do končne postaje, vključno do 10 minut po končani delovni nalogi.

Delovni čas, ki presega mesečni fond delovnih ur voznika in sprevodnika, se obračunava kot nadurno delo, učinek dela ali pa kompenzira z odsotnostjo delavca.

b)

Čas priprave in posprave

Voznemu osebju v linijskem prevozu pripada 30 minut na dan za pripravo in pospravo vozila.

c)

Vožnjo avtobusa v prostem prevozu:

V prostih prevozih se efektivno delo voznika ugotavlja po tahogramskem lističu. Pri celodnevni ali večdnevni posebni vožnji, se vozniku zagotovi ali evidentira najmanj 7 ur dnevno. Kolikor vožnja in priprava po delovni nalogi oziroma potnem nalogu traja manj kot 7 ur in delavec ni razporejen na drugo delovno nalogo v istem dnevu, se manjkajoči čas do 7 ur evidentira kot efektivni delovni čas.

V primerih, ko je voznik pred posebno vožnjo ali po končani posebni vožnji razporejen še na druge vožnje, se mu prizna tudi čas vožnje in odrejene delovne naloge oziroma potnega naloga.

V primerih, ko sta na prosti prevoz razporejena dva voznika, pripada vsakemu čas vožnje po tahogramskem lističu in 45 minut za pripravo, pospravo in malico.

d)

Odstopanje od voznega reda:

V primeru okvare vozila ali v primeru višje sile, se vozniku in sprevodniku prizna dejanski čas od nastanka okvare do izvršitve popravila, vendar največ 7 ur dnevno.

2.

Ostali delovni čas voznega osebja vključuje: a) Dežurstvo:

To je čas, ko vozno osebje na sedežu podjetja ali v posamezni organizacijski enoti čaka na morebitno razporeditev na delovno nalogo.

b)

Čiščenje vozila:

Kadar se vozilo ne vrača vsak dan v svojo bazo, potrebno čiščenje vozila opravi vozno osebje. Normativ čiščenja je največ 1 uro na dan na vozilo.

18. člen

Odreditev dela preko polnega delovnega časa