na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL Sklep II Cp 1257/2018 - posest - motenje posesti - spor zaradi motenja - sodno varstvo posesti - obseg sodnega varstva - služnost hoje in vožnje - ugotovitvena tožba - ugo...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
19.9.2018
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sklep II Cp 1257/2018
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00019247
SENAT, SODNIK
Dušan Barič (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Bojan Breznik
INSTITUT VSRS
posest - motenje posesti - spor zaradi motenja - sodno varstvo posesti - obseg sodnega varstva - služnost hoje in vožnje - ugotovitvena tožba - ugotovitveni zahtevek - motilno ravnanje - opis motilnega ravnanja - dajatveni zahtevek - zavrženje ugotovitvenega zahtevka - rok za sodno varstvo pred motenjem ali odvzemom posesti - soposest poti - motenje soposesti poti - varstvo med več posestniki - delna oblast nad stvarjo - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - trditveno in dokazno breme
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožba v I. točki izreka ( v ugotovitvenem delu) zavrže.
II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
III. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.
II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
III. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Vprašanje, ali imata tožnika možnost urediti nov dostop po svoji nepremičnini do javne ceste, za odločitev v sporu o motenju posesti ni relevantno. Tudi morebitna neuporaba poti tekom pravde ne pomeni, da bi tožnika opustila posest sporne poti, saj sta ravno zaradi varstva te svoje posesti sprožila motenjsko pravdo.
V konkretnem primeru je, glede na to, da sta tožnika zatrjevala, da sta imela na nepremičnini toženca posest, torej delno oblast nad stvarjo, katere vsebina je bila možnost dostopa in dovoza do njunih nepremičnin ter da je toženec posegel v njun dotedanji način uporabe nepremičnine oziroma jima je onemogočil dovoz s tem, ko je na pot nastavil oviro, jasno, da sta zahtevala posestno varstvo in ne varstva služnostne pravice. Zatrjevanje pravice služnosti pomeni zatrjevanje temelja, ki opravičuje delno oblast na tuji nepremičnini.
V konkretnem primeru je, glede na to, da sta tožnika zatrjevala, da sta imela na nepremičnini toženca posest, torej delno oblast nad stvarjo, katere vsebina je bila možnost dostopa in dovoza do njunih nepremičnin ter da je toženec posegel v njun dotedanji način uporabe nepremičnine oziroma jima je onemogočil dovoz s tem, ko je na pot nastavil oviro, jasno, da sta zahtevala posestno varstvo in ne varstva služnostne pravice. Zatrjevanje pravice služnosti pomeni zatrjevanje temelja, ki opravičuje delno oblast na tuji nepremičnini.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.