966. Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav
Na podlagi tretjega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav
(1)
Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi v zrak za male kurilne naprave:
-
mejne vrednosti emisije snovi iz malih kurilnih naprav,
-
določitev goriva, ki se sme kuriti v malih kurilnih napravah,
-
ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi v zrak,
-
prilagoditev malih kurilnih naprav določbam te uredbe.
(2)
Ta uredba določa v zvezi z emisijo snovi v zrak za srednje kurilne naprave:
-
posebne mejne vrednosti emisije za nekatere snovi v dimnih plinih srednjih kurilnih naprav,
-
določitev goriva, ki se sme kuriti v srednjih kurilnih napravah,
-
ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi v zrak,
-
prilagoditev srednjih kurilnih naprav določbam te uredbe.
(3)
Za vprašanja o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Za vprašanja obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav se uporablja predpis, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
(1)
Določbe te uredbe se uporabljajo za emisijo snovi iz malih in srednjih kurilnih naprav ne glede na to, ali je uporabljeno gorivo trdno, tekoče ali plinasto, in ne glede na to, ali gre za pripravo tople vode, pare ali vročega olja ali posredno sušenje ali druge postopke obdelave predmetov ali materialov, razen za kurilne naprave:
-
v katerih se odpadki sosežigajo skladno z določbami predpisa, ki ureja emisijo snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov,
-
ki so kotli za kuhanje žganja, ki jih uporabljajo mali proizvajalci žganja v skladu s predpisom, ki ureja trošarino, ali
-
pri katerih se produkti zgorevanja uporabljajo neposredno v proizvodnem procesu, predvsem če gre za neposredno segrevanje, sušenje ali druge postopke obdelave predmetov ali materialov, kakor je peka jedi z neposrednim stikom z vročimi dimnimi plini ali s podobnim načinom priprave jedi, ali kakor se to izvaja v pečeh za ponovno segrevanje ali v pečeh za toplotno obdelavo.
(2)
Določbe te uredbe se ne uporabljajo za napravo, ki je:
-
namenjena dogorevanju zaradi čiščenja odpadnih plinov s sežiganjem, če ta ne obratuje kot samostojna kurilna naprava,
-
reaktor za kemijske procese in
-
naprava, ki v skladu s stanjem tehnike obratuje brez dimovodnih naprav, kot je na primer infrardeči grelnik na plinasto gorivo.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.
emisija snovi je kakršenkoli izpust snovi iz male ali srednje kurilne naprave v zrak;
2.
dimni plini so odpadni plini iz male ali srednje kurilne naprave, ki so onesnaženi s snovmi v trdnem, tekočem ali plinastem stanju; njihov volumski pretok je izražen v kubičnih metrih na uro (m3/h) pri normni temperaturi 273 K in tlaku 101,3 kPa ter po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v m3/h (v nadaljnjem besedilu: pri normnih pogojih);
3.
kurilna naprava je generator toplote, v katerem se toplota pridobiva z zgorevanjem goriva (npr. kondenzacijski, nizkotemperaturni, toplovodni, vročevodni in parni kotli), ter generatorji toplega ali vročega zraka, vključno s pomožnimi napravami, zlasti za pripravo, razprševanje oziroma mešanje fosilnega goriva z zgorevalnim zrakom. Kurilna naprava je lahko mala, srednja ali velika;
4.
mala kurilna naprava je kurilna naprava, ki je sestavljena iz enega ali več kurišč ter veznih elementov za odvajanje dimnih plinov skozi odvodnik in iz odvodnika dimnih plinov, če njena vhodna toplotna moč ne presega vrednosti, določene s to uredbo za male kurilne naprave;
5.
enosobna kurilna naprava je mala kurilna naprava na trdno gorivo, ki je prvenstveno namenjena ogrevanju prostora v stavbi, v katerega je postavljena, vključno s štedilniki z ali brez posredno ogrevane pečice;
6.
osnovna peč je mala kurilna naprava na trdno gorivo, ki je zlasti namenjena ogrevanju prostora v stavbi, v katerega je postavljena, in je zgrajena zaradi shranjevanja toplote iz mineralnih materialov z veliko specifično toplotno kapaciteto ter obrtniško zgrajena na kraju uporabe;
7.
odprti kamin je mala kurilna naprava na trdno gorivo, ki je zlasti namenjena neposrednemu ogrevanju prostora v stavbi, v katerega je postavljena, in obratuje odprto ter ni namenjena izključno za pripravo jedi;
8.
srednja kurilna naprava je kurilna naprava, ki je sestavljena iz enega ali več kurišč, ne glede na vrsto uporabljenega goriva, ter veznih elementov za odvajanje dimnih plinov skozi odvodnik in iz odvodnika dimnih plinov, če njena vhodna toplotna moč ne presega vrednosti, določene s to uredbo za srednje kurilne naprave. Srednje kurilne naprave se uvrščajo med naprave iz dveh skupin naprav za proizvodnjo elektrike, pare, vroče vode, procesne toplote ali vročih odpadnih plinov z vhodno toplotno močjo manj od 50 MW, ki sta v Uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08 in 61/09) označeni s številko 1.2, točka a in 1.3;
9.
kurišče je del kurilne naprave, v kateri zgoreva gorivo;
10.
kurilna naprava s kombinirano kurjavo je tista, v kateri lahko izmenično zgorevata dve ali več vrst goriva;
11.
kurilna naprava z mešano kurjavo je tista, v kateri hkrati zgorevata dve ali več vrst goriva;
12.
gorivo so vse v kurišče dovedene gorljive snovi, vključno z negorljivimi sestavinami;
13.
naravni les je les, ki je obdelan samo mehansko;
14.
vhodna toplotna moč kurilne naprave je toplotna moč, izračunana na podlagi spodnje kurilnosti goriva in količine goriva, ki pri trajnem pogonu kurilne naprave lahko zgori v časovni enoti. Kurilnost se opredeli za vsak primer posebej;
15.
nazivna toplotna moč kurilne naprave je najvišja, v trajnem pogonu koristno oddana toplota v časovni enoti. Če ima kurilna naprava izraženo območje toplotne moči, je nazivna toplotna moč tista, ki je trenutno nastavljena in označena na tej napravi. Brez te posebne oznake se za nazivno toplotno moč šteje najvišja vrednost znotraj območja toplotne moči, ki je dosežena pri normalnem obratovanju kurilne naprave;
16.
poraba goriva kurilne naprave je poraba, izražena v količini goriva na časovno enoto in izmerjena med trajnim obratovanjem kurilne naprave;
17.
najvišja temperatura ogrevalnega medija je njegova najvišja temperatura pri izstopu iz kurilne naprave;
18.
toplotni izkoristek kurilne naprave je razmerje med toplotno močjo, ki jo ta naprava oddaja ogrevalnemu mediju, ter zmnožkom kurilnosti in porabe goriva, izraženo v odstotkih. Toplotni izkoristek kurilne naprave se lahko izračuna iz izmerjene toplotne izgube z dimnimi plini na način iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe;
19.
toplotna izguba z dimnimi plini je toplota, ki jo kurilna naprava oddaja z njimi in se za kurilne naprave na tekoča in plinasta goriva izračuna na podlagi enačbe iz priloge 1 te uredbe;
20.
energetska učinkovitost kurilne naprave je energetska učinkovitost, izražena s toplotnim izkoristkom kurilne naprave pri nazivni moči le-te;
21.
dimno število je merilo za sajavost dimnih plinov, ki se ugotavlja na podlagi stopnje potemnelosti filtrirnega papirja. Potemnelost filtrirnega papirja se primerja z lestvico desetih polj različne intenzitete počrnelosti od popolnoma bele na prvem polju lestvice do popolnoma črne na desetem polju lestvice, pri čemer se ugotavlja, kateri stopnji v lestvici je počrnelost najbližja. Dimno število se meri pri tekočem in plinastem gorivu;
22.
črnina dimnih plinov je po Ringelmannu merilo za njihovo sajavost pri zgorevanju goriva. Njihova črnina se primerja z lestvico šestih polj različne črnosti (Ringelmannova lestvica), ki se stopnjujejo od 0 do 5, pri čemer je vsako naslednje polje za 20 odstotkov bolj črno od prejšnjega. S to lestvico se vizualno presoja črnina dimnih plinov, izpuščenih skozi odvodnik kurilne naprave;
23.
upravljavec kurilne naprave je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, ki ima v posesti kurilno napravo v času njenega obratovanja, ali oseba, ki je vložila zahtevo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje kurilne naprave;
24.
območje degradiranega okolja je posamezno območje, na katerem se izvajajo ukrepi za izboljšanje kakovosti okolja iz predpisa, ki v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, določa degradirano okolje in program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja zaradi čezmerne obremenjenosti zunanjega zraka z delci PM(10).
II. MALE IN SREDNJE KURILNE NAPRAVE
4. člen
(merila za razvrščanje kurilnih naprav)
Posamična kurilna naprava se določi kot mala ali srednja kurilna naprava glede na:
-
namen uporabe z zgorevanjem goriva pridobljene toplote,
-
svojo vhodno toplotno moč in
-
vrsto goriva, ki se uporablja za zgorevanje v kurišču.
5. člen
(male kurilne naprave)
(1)
Mala kurilna naprava je tista, ki proizvaja toploto za ogrevanje prostorov v stavbah ali za ogrevanje sanitarne vode v stavbah ali za oboje, če je njena:
-
vhodna toplotna moč manjša od 1 MW pri uporabi trdnega goriva iz 1. točke tretjega odstavka tega člena,
-
vhodna toplotna moč manjša od 5 MW pri uporabi tekočega goriva iz 2. ali 3. točke tretjega odstavka tega člena in
-
vhodna toplotna moč manjša od 10 MW pri uporabi plinastega goriva iz 4. točke tretjega odstavka tega člena.
(2)
Za malo kurilno napravo se šteje tudi naprava za soproizvodnjo toplote in elektrike, če vhodna toplotna moč ne presega vrednosti iz prejšnjega odstavka in se proizvedena toplota uporablja za ogrevanje prostorov stavb.
(3)
V mali kurilni napravi, razen v odprtem kaminu, se lahko uporabljajo naslednje vrste goriva:
-
naravni les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži) in lesni ostanki, ki nastajajo pri obdelavi naravnega lesa, če je vsebnost vlage manjša od 25 odstotkov mase suhe snovi,
-
briketi ali peleti iz naravnega lesa, če za njihovo proizvodnjo niso uporabljena veziva, razen veziva iz škroba, rastlinskega stearina, melase ali celuloznih vlaken, ter
-
premog, briketi iz premoga in koks iz premoga, če vsebnost celotnega žvepla ne presega 1 odstotek mase goriva;
2.
tekoče gorivo: ekstra lahko kurilno olje v skladu s predpisom, ki ureja fizikalno-kemijske lastnosti tekočega goriva;
3.
druga tekoča goriva, kot so metanol, etanol in neobdelano rastlinsko olje in metil ester iz rastlinskih olj, če pri zgorevanju ne povzročajo višjih emisij kot ekstra lahko kurilno olje;
4.
plinasto gorivo: zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin.
(4)
V odprtem kaminu se lahko uporablja samo naravni les v kosih, vključno s skorjo (polena, sekanci, dračje, storži) ali briketi ali peleti iz naravnega lesa iz druge alinee 1. točke prejšnjega odstavka.
6. člen
(srednje kurilne naprave)
(1)
Srednja kurilna naprava je kurilna naprava, ki proizvaja toploto:
-
iz trdnega goriva za ogrevanje stavb, če je vhodna toplotna moč enaka ali večja od 1 MW in manjša od 50 MW,
-
iz tekočega goriva za ogrevanje stavb, če je vhodna toplotna moč enaka ali večja od 5 MW in manjša od 50 MW,
-
iz plinastega goriva za ogrevanje stavb, če je vhodna toplotna moč enaka ali večja od 10 MW in manjša od 50 MW, ali
-
iz trdnega, tekočega ali plinastega goriva, ki delno ali v celoti proizvaja toploto za izvajanje tehnoloških procesov (na primer priprava tople vode za tehnološke namene, pare ali vročega olja) ali posredno sušenje ali druge postopke obdelave predmetov ali materialov, proizvodnjo elektrike, če je njena nazivna toplotna moč večja od 4 kW in vhodna toplotna moč manjša od 50 MW.
(2)
Če je vhodna toplotna moč srednje kurilne naprave enaka ali večja od 1 MW, se lahko poleg trdnih in tekočih goriv iz tretjega odstavka prejšnjega člena kot gorivo v srednji kurilni napravi uporabljajo:
1.
koks iz nafte in trdno gorivo iz odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo;
-
emulgirani naravni bitumen in težka kurilna olja, če se uporabljajo v skladu z določbami predpisa, ki ureja fizikalno-kemijske lastnosti tekočega goriva,
-
biogorivo, pridobljeno z biološko obdelavo odpadkov, in
-
masti in olja iz živalskih stranskih proizvodov, če so izpolnjeni pogoji iz Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 1).
(3)
V vseh srednjih kurilnih napravah se lahko poleg plinastih goriv iz tretjega odstavka prejšnjega člena kot gorivo v srednji kurilni napravi uporablja tudi koksni plin, sintetični plin, rafinerijski plin, plin iz blata čistilnih naprav, odlagališčni plin in bioplin.
7. člen
(združevanje več kurilnih naprav v eno veliko kurilno napravo)
(1)
Ob namestitvi dveh ali več srednjih kurilnih naprav, katerih skupna vhodna toplotna moč je enaka ali večja od 50 MW, se te štejejo kot ena velika kurilna naprava, če ministrstvo, pristojno za okolje, v postopku za presojo vplivov na okolje ali v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje kurilnih naprav ugotovi, da je tehnično izvedljivo izpuščati njihove dimne pline skozi skupni odvodnik dimnih plinov in da tako odvajanje ne bi povečalo za več kakor 100 odstotkov cene siceršnje namestitve posamičnih odvodnikov dimnih plinov.
(2)
Ugotovitev o presoji iz prejšnjega odstavka se vključi v poročilo o presoji vplivov na okolje oziroma v okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje kurilnih naprav.
III. MEJNE VREDNOSTI EMISIJE SNOVI ZA MALE KURILNE NAPRAVE
8. člen
(mejne vrednosti emisije snovi za male kurilne naprave)
(1)
Mejne vrednosti emisije snovi in najnižji toplotni izkoristek so za posamezno vrsto enosobne kurilne naprave določene v petem, šestem in sedmem stolpcu tabele iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. Za male kurilne naprave, ki uporabljajo trdno gorivo in niso enosobne kurilne naprave, osnovne peči ali odprti kamini, je:
1.
mejna koncentracija celotnega prahu:
-
20 mg/m3 za nazivno toplotno moč 4 kW ali več;
2.
mejna koncentracija ogljikovega monoksida:
-
400 mg/m3 za nazivno toplotno moč 4 kW ali več;
3.
računska vsebnost kisika v dimnih plinih male kurilne naprave 13 odstotkov.
(2)
Za male kurilne naprave, ki uporabljajo tekoče gorivo, je:
-
2 za nazivno toplotno moč, manjšo od 11 kW,
-
1 za nazivno toplotno moč 11 kW ali več;
2.
mejna koncentracija ogljikovega monoksida:
3.
mejna vsebnost dušikovega monoksida in dušikovih dioksidov v dimnih plinih, izraženih kot NO(2), izračunana glede na zmogljivost ogrevanja male kurilne naprave:
-
110 mg/kWh za nazivno toplotno moč manjšo ali enako 120 kW,
-
120 mg/kWh za nazivno toplotno moč večjo od 120 kW in manjšo ali enako 400 kW in
-
185 mg/kWh za nazivno toplotno moč večjo od 400 kW.
(3)
Za male kurilne naprave, ki uporabljajo plinasto gorivo, je: