Odlok o razglasitvi Blejskega otoka za kulturni spomenik državnega pomena

3807. Odlok o razglasitvi Blejskega otoka za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

O D L O K
o razglasitvi Blejskega otoka za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasita enoti dediščine:

Bled – Blejski otok (EŠD 5287),

Bled – Cerkev Marijinega Oznanjenja (EŠD 25).

Enota dediščine Cerkev Marijinega Oznanjenja stoji znotraj enote Blejski otok.

Enoti imata zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato ju razglašamo za kulturna spomenika državnega pomena z lastnostmi arheološkega spomenika, kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Blejski otok je edini naravni otok v Sloveniji, poseljen že v sedmem stoletju pred našim štetjem. Sedanjo obliko so mu dali človekovi posegi, ki so oblikovali široko kamnito baročno stopnišče z ograjo in več ploščadi. Na gornji stoji baročno preoblečena Marijina cerkev, naslednica več starejših svetišč. Kakovostna je cerkvena oprema. Ob cerkvi je postavljen zvonik z baročno čebulasto kapo. Celota je izjemen krajinski motiv, nenadomestljiv simbol Bleda, Gorenjske in Slovenije.

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Vplivno območje spomenika obsega vse površine jezera in njegove brežine v razdalji 100 metrov od jezera ter območja v širši okolici, na katerih bi bili postavljeni objekti, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.