ZPPCP – Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem...

18. Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (ZPPCP)

Na podlagi 4. točke pod 1) ustavnega amandmaja XXXVII izdajam

UKAZ
O RAZGLASITVI ZAKONA O PREVOZNIH POGODBAH V CESTNEM PROMETU

Razglaša se zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu, ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zbora narodov dne 27. decembra 1973 in na seji Družbeno-političnega zbora dne 27. decembra 1973.

PR št. 270. Beograd, 28. decembra 1973.

Predsednik republike:
Josip Broz Tito s. r.
Predsednik Zvezne skupščine:
Mijalko Todorovič s. r.

Z A K O N O PREVOZNIH POGODBAH V CESTNEM PROMETU

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Določbe tega zakona veljajo za razmerja, nastala s pogodbo o prevozu potnikov in stvari v notranjem cestnem prometu, kakor tudi v mednarodnem cestnem prometu, če ni v mednarodni pogodbi drugače določeno.

2. člen

S tem zakonom urejena razmerja se lahko s pogodbo uredijo tudi drugače, če zakon tega ne prepoveduje.

3. člen

V splošnih prevoznih pogojih ali drugih določbah pogodbe med prevoznikom in potnikom oziroma pošiljateljem ne smejo biti določbe, po katerih bi bil prevoznik popolnoma ali deloma prost v tem zakonu določene odgovornosti, bi bilo dokazno breme prevaljeno na drugega ali bi bile z njimi zanj določene ugodnejše omejitve odgovornosti od omejitev, ki jih določa ta zakon.

Prevoznik je dolžan dati zainteresirani osebi na njeno zahtevo na vpogled splošne prevozne pogoje.

4. člen

Za pravice in dolžnosti prevoznika oziroma uporabnika prevoza, ki niso urejene s pogodbo ali z zakonom, se bodo uporabljali poslovni običaji o prevozu v cestnem prometu.

5. člen

Posamezni v tem zakonu uporabljeni izrazi imajo tale pomen:

1)

prevoznik je oseba, ki na podlagi pogodbe prevaža potnike in stvari;

2)

uporabnik prevoza je oseba, ki pridobi na podlagi pogodbe s prevoznikom določene pravice ali prevzame določene obveznosti;

3)

potnik je oseba, ki ima na podlagi pogodbe pravico do prevoza;

4)

naročnik prevoza je oseba, ki sklene v svojem imenu za drugega s prevoznikom prevozno pogodbo;

5)

pošiljatelj je oseba, ki preda na podlagi pogodbe stvar za prevoz;

6)

prejemnik je oseba, ki je pooblaščena v namembnem kraju prevzeti stvar, predano za prevoz;

7)

upravičenec je oseba, ki ima na podlagi pogodbe pravico kaj zahtevati od prevoznika;

8)

prtljaga so stvari, ki jih ima potnik po pogodbi ali splošnih pogojih za prevoz potnikov pravico no-siti s seboj;

9)

ročna prtljaga so stvari, ki jih je dovoljeno prinesti v vozilo in spraviti na določen prostor in ki jih potnik sam varuje;

10)

odhodni oziroma odpravni kraj je kraj, v katerem se začne pogodbeni prevoz;

11)

nakladališče je mesto, kjer se stvar preda prevozniku za prevoz;

12)

namembni kraj je kraj, v katerem se konča pogodbeni prevoz;

13)

razkladališče je mesto, kjer prejemnik prevzame stvar.

II. PREVOZ POTNIKOV

1. Pogodba o prevozu potnikov

6. člen

S pogodbo o prevozu potnikov se prevoznik zavezuje, da bo potnika prepeljal do določenega kraja, potnik pa, da bo prevozniku plačal ustrezno prevoznino.

Določbe tega poglavja prihajajo smiselno v poštev tudi za prevoz potnikov v mestnem in obmestnem prometu, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.

7. člen

Pogodbo o prevozu potnikov skleneta prevoznik in potnik ali prevoznik in naročnik prevoza.

S pogodbo, ki jo sklene z naročnikom prevoza, se prevoznik zavezuje, da bo ob pogojih, ki jih določa pogodba, in splošnih pogojih svojega poslovanja prepeljal potnika, ki ga določi naročnik prevoza.

8. člen

Prevoznik je dolžan potnika prepeljati po objavljenem voznem redu ob takšni udobnosti in higieni, ki se glede na vrsto prevoza, vozilo in trajanje potovanja štejeta za potrebni.

Prevoznik je dolžan potniku zagotoviti označeno mesto v določenem vozilu ali prevoz z določenim vozilom, če je to s pogodbo posebej določeno.

9. člen

Prevozna pogodba z osebo, ki je zbolela, ali se sumi, da je zbolela za kakšno nalezljivo boleznijo, se sme skleniti le, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določajo posebni predpisi.

Če se med prevozom pri potniku pokažejo znaki katere izmed nalezljivih bolezni, določenih v posebnih predpisih, mora prevoznik ravnati po teh predpisih in takega potnika prepeljati do prvega kraja, kjer je možnost, da dobi potrebno zdravniško pomoč.

10. člen

Prevoznik ni dolžan sprejeti za prevoz osebe, za katero se zaradi njenega vedenja lahko opravičeno domneva, da bo prevozniku onemogočila izvršiti njegove obveznosti do drugih potnikov (vinjene osebe, nasilniki ipd.).

Prevoznik sme izključiti iz prevoza potnika, ki s svojim vedenjem nadleguje druge potnike ali ne spoštuje predpisov o javnem redu v vozilu med potovanjem, ne da bi mu bil dolžan vrniti prevoznino.

11. člen

Pogodba med prevoznikom in naročnikom prevoza je lahko sklenjena za določen čas ali pa za eno ali več potovanj.

12. člen

Prevoznik mora potniku izdati vozovnico. Vozovnica je dokaz, da je bila sklenjena pogodba

o prevozu potnika, toda njen obstoj je dovoljeno dokazovati tudi kako drugače.

Vozovnica se praviloma glasi na prinesnika, lahko pa se glasi tudi na ime.

Če se vozovnica glasi na ime, je brez prevoznikovega soglasja ni dovoljeno prenesti na drugega.

13. člen

Če je prevozna pogodba sklenjena z naročnikom prevoza, prevoznik praviloma ne izda vozovnice.

14. člen

Potnik ima pravico odstopiti od pogodbe, preden se ta začne izvrševati.

Prevoznik je dolžan vrniti potniku prevoznino, če ta opusti potovanje - v domačem prometu največ dve uri, v mednarodnem prometu pa največ šest ur pred začetkom potovanja.

Če opusti potnik potovanje ob pogojih iz prvega odstavka tega člena, sme prevoznik obdržati največ 10% prevoznine.

Določb iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni dovoljeno spreminjati s prevozno pogodbo v škodo potnika.

15. člen

Naročnik prevoza je odgovoren prevozniku za obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o prevozu potnikov.

16. člen

Če se prevoz ne začne ob času, ki je določen v pogodbi ali voznem redu prevoznika, lahko potnik oziroma naročnik prevoza odstopi od pogodbe in zahteva vrnitev prevoznine.

17. člen

Če pride med prevozom do prekinitve prevoza iz vzrokov, za katere ni odgovoren, ima potnik pravico:

1) zahtevati, da ga prevoznik s svojim ali drugim primernim prevoznim sredstvom prepelje do namembnega kraja;

2) zahtevati, da ga prevoznik skupaj s prtljago v primernem roku vrne v odhodni kraj in mu vrne prevoznino;

3) odstopiti od pogodbe in zahtevati od prevoznika vrnitev prevoznine.

2. Odgovornost prevoznika

18. člen

Prevoznik je odgovoren za škodo, ki nastane zaradi potnikove smrti, okvare zdravja ali poškodbe, kakor tudi za škodo zaradi zamude ali prekinitve potovanja.

Prevoznik je odgovoren za škodo, ki jo potniku povzroči oseba, ki je po njegovem nalogu delala pri prevozu.

19. člen

Za škodo, ki nastane zaradi smrti, okvare zdravja ali poškodbe potnika, je prevoznik odgovoren, če takšna škoda nastane medtem, ko je potnik v vozilu ali ko vstopa v vozilo oziroma izstopa iz vozila.

20. člen

Prevoznik je odgovoren za škodo, ki nastane zaradi smrti, okvare zdravja ali poškodbe potnika, razen če dokaže, da je bila škoda povzročena z dejanjem potnika ali iz zunanjega vzroka, ki ga ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.

21. člen

Za škodo, ki nastane zaradi zamude ali prekinitve potovanja, prevoznik ni odgovoren, če dokaže, da do zamude oziroma prekinitve ni prišlo po njegovi krivdi.

22. člen

Za škodo, ki nastane zaradi smrti, okvare zdravja ali poškodbe potnika, je prevoznik odgovoren do zneska 200.000 dinarjev na potnika.

Za škodo, ki nastane zaradi zamude oziroma prekinitve potovanja, je prevoznik odgovoren do zneska dvojne prevoznine.

Prevoznik se sme sklicevati na prvi in drugi od-stavek tega člena le, če dokaže, da škode ni povzročil namenoma ali zaradi velike malomarnosti.

23. člen

Odškodninska zahteva v primeru zamude oziroma prekinitve potovanja se mora postaviti najpozneje v 15 dneh od dneva, ko je bilo oziroma bi moralo biti potovanje končano.

Če se odškodninska zahteva ne postavi v roku iz prvega odstavka tega člena, prevoznik ni več odgovoren za zadevno škodo.

III. PREVOZ PRTLJAGE

1. Pogodba o prevozu prtljage

24. člen

Prevoznik je dolžan prevzeti za prevoz potnikovo prtljago in jo prepeljati.

Prtljaga se prepelje proti plačilu, če ni v pogodbi o prevozu potnikov drugače določeno.

Ročna prtljaga se prepelje brez posebnega plačila.

25. člen

Prevoznik je dolžan potniku izdati potrdilo o prevzemu prtljage za prevoz.

V potrdilu iz prvega odstavka tega člena morata biti navedena številka in vrsta tovorkov.

26. člen

Potnik mora prevozniku povrniti škodo, ki nastane zaradi lastnosti ali stanja prtljage, razen če so bile ali bi morale biti lastnosti ali stanje prtljage prevozniku znane.

27. člen

Prevoznik je dolžan potniku izročiti prtljago v kraju in ob času končanega potovanja.

Prtljaga se izroči prinesniku potrdila o prevzemu prtljage; pri tem se prevoznik ni dolžan prepričati, ali ima prinesnik potrdila pravico prevzeti prtljago.

Če tisti, ki zahteva izročitev prtljage, ne predloži potrdila o prevzemu prtljage, mu je prevoznik dolžan prtljago izročiti le, če dokaže, da ima do nje pravico, ali če da prevozniku ustrezno varščino.

28. člen

Če potnik po prispetju vozila v namembni kraj iz kateregakoli vzroka ne prevzame prtljage, jo mora prevoznik na potnikove stroške in njegov riziko hraniti na varnem mestu ali jo zaupati v hrambo komu drugemu.

Prevoznik je odgovoren za izbiro hranilca, kateremu je predal prtljago v hrambo.

2. Odgovornost prevoznika

29. člen

Za škodo, ki nastane zaradi izgube ali poškodbe prtljage, je prevoznik odgovoren po določbah tega zakona, ki se nanašajo na povrnitev škode zaradi izgube ali poškodbe stvari, predanih za prevoz.

Prevoznik je odgovoren za škodo, ki nastane zaradi izgube ali poškodbe ročne prtljage, če potnik dokaže, da je do škode prišlo po krivdi prevoznika.

Če pa je izguba ali poškodba nastala v okoliščinah, v katerih je prišlo do smrti, okvare zdravja ali poškod-

be potnika, je prevoznik odgovoren za ročno prtljago, razen če dokaže, da je bila škoda povzročena z dejanjem potnika ali iz zunanjega vzroka, ki ga ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.

30. člen

Za škodo, ki nastane zaradi zamude pri prevozu prtljage, je prevoznik odgovoren po določbah tega zakona, ki se nanašajo na odgovornost prevoznika za škodo, ki nastane zaradi zamude pri prevozu potnikov.

31. člen

Velja domneva, da je prtljaga izgubljena, če ni potniku izročena v sedmih dneh od dneva, ko je potnik končal potovanje.

Če prevoznik pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena izjavi, da je prtljaga izgubljena, se domneva, da je izgubljena tistega dne, ko je prevoznik izjavil, da je izgubljena.

32. člen

Odškodnina za izgubo ali poškodbo prtljage, za katero je prevoznik odgovoren, ne sme presegati:

1) 2.000 dinarjev na tovorek - za prtljago;

2) 1.000 dinarjev na potnika - za ročno prtljago.

Prevoznik se sme sklicevati na prvi odstavek tega člena le, če dokaže, da škode ni povzročil namenoma ali iz velike malomarnosti.

Potnik lahko zahteva, da se v potrdilu o prevzemu prtljage navede tudi večji znesek, kot je naveden v prvem odstavku tega člena.

Če se strinja s potnikovo zahtevo iz tretjega od-stavka tega člena, je prevoznik odgovoren za škodo do zneska, ki je naveden v potrdilu o prevzemu prtljage.

V primeru iz tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko zaračuna prevoznik potniku sorazmerno večjo prevoznino.

33. člen

Prevoznik ni odgovoren za škodo zaradi izgube ali poškodbe prtljage, če potnik ne poda ugovora takoj po končanem potovanju oziroma prevzemu prtljage.

Če pa je škoda na prtljagi nastala zaradi prometne nesreče ali iz drugih vzrokov, zaradi katerih potnik ni mogel podati ugovora v roku iz prvega odstavka tega člena, mora ugovor podati, brž ko je to mogoče, naj-pozneje pa v 30 dneh od dneva, ko je bilo ali bi moralo biti potovanje končano.

IV. PREVOZ STVARI

1. Pogodba o prevozu stvari

34. člen

S pogodbo o prevozu stvari se prevoznik zavezuje, da bo stvar prepeljal v namembni kraj in jo tam izročil prejemniku ali drugi pooblaščeni osebi, ki jo določi prejemnik, pošiljatelj pa se zavezuje, da bo prevozniku izplačal v pogodbi določeno prevoznino.

35. člen

Pogodba o prevozu stvari se lahko sklene na katerikoli način, če ni za posamezne yrste pogodb v zakonu drugače določeno.

36. člen

Prevoznik ne sme prevzeti za prevoz stvari, če je njen prevoz prepovedan po zakonu ali drugem predpisu.

Stvar, za katero je predpisano, da se sme prevažati samo z določenimi pogoji, se sme prevzeti za prevoz samo, če so ti pogoji izpolnjeni.

37. člen

Prevoznik je dolžan stvar prepeljati z vozilom, ki je bilo dogovorjeno ali ki ima dogovorjene lastnosti.

Če vozilo ni določeno v prevozni pogodbi je prevoznik dolžan stvar prepeljati z vozilom, s katerim je zagotovljena pravilna in pravočasna izvršitev prevozne pogodbe.

38. člen

Količina stvari, ki se predajo za prevoz, se določi s številom kosov, težo ali prostornino.

Če količine stvari ni mogoče natančno določiti na kakšen način iz prvega odstavka tega člena, se določi z mero, ki je v navadi v odpravnem kraju.

39. člen

Namesto stvari, katerih prevoz je bil dogovorjen, se smejo za prevoz predati druge stvari:

1) če se s tem ne spremenijo prevozni pogoji v škodo prevoznika;

2) če to ne povzroči znatnejšega zadrževanja vozila na nakladališču ali razkladališču;

Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (ZPPCP)

Časovnica