Odlok o razglasitvi samostana na Sartorijevi 9 v Kopru za kulturni spomenik državnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 81-3829/1999, stran 12568 DATUM OBJAVE: 5.10.1999

RS 81-3829/1999

3829. Odlok o razglasitvi samostana na Sartorijevi 9 v Kopru za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi samostana na Sartorijevi 9 v Kopru za kulturni spomenik državnega pomena

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

-

Koper – Samostan Sartorijeva 9 (EŠD 8346).
Enota ima zaradi kulturnih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Kompleks nekdanjega servitskega samostana leži na terasi, ki se dviguje nad Carpacciovim trgom in obvladuje del srednjeveškega jedra Kopra. Osnove samostana segajo v sredino 15. stoletja dopolnitve z izrazitimi stilnimi elementi segajo do baroka. Kljub predelavam je samostan ohranil gotsko strukturo in posamezne stavbne člene. Po svoji izjemni kvaliteti in enkratnosti za Slovenijo izstopa gotsko-renesančni križni hodnik. Samostan kot soustvarjalec urbane podobe Kopra je nezamenljiv element za mesto in širše območje.

3

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega območje samostanskega kompleksa v širši okolici, na katerem bi načrtovali uporabo ali objekte, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne lastnosti spomenika.