TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni:

- v I. točki izreka v ugodilnem delu tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne še za znesek 24.920,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 12. 2017 do plačila;

- v II. točki izreka pa tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške v znesku 9.264,21 EUR v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku 15-dnevnega paricijskega roka do plačila.

V ostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo, da tožeči stranki plača znesek 815.080,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 12. 2017 do plačila, potrdi.

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek v višini 232.222,70 EUR in zakonske in pogodbe obresti, potrdi.

III. Vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Izjavo dolžnika o priznanju dolga je, skladno s sodno prakso, treba razlagati ozko, "le kot sporočilo dolžnikovega stališča upniku, da dolg obstaja, kar pa ne pomeni nujno tudi tega, da dolg v resnici obstaja, ali tega, da se je dolžnik odpovedal vsem možnim ugovorom iz temeljnega razmerja".

Če bi navidezna pogodba oziroma pogodba, sklenjena brez potrebnega soglasja, po svoji vsebini in namenu nasprotovala tudi temeljnim moralnim načelom, bi bilo treba tudi pri obravnavanju kondikcijskih zahtevkov iz nenastalih pogodb opraviti preizkus utemeljenosti vrnitvenega zahtevka na podlagi drugega odstavka 87. člena OZ.

Ko sta nepošteni obe stranki, ni nikakršnega razloga za zavrnitev kondikcijskega zahtevka na podlagi drugega odstavka 87. člena OZ.