TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da njen izrek sedaj v celoti glasi:

„Tožbeni zahtevek, ki glasi:

1. Nasproti toženki M.L., roj. 8.5.1960, stanujoča Z.c. 79b, P. in tožencu L.G., roj. 28.9.1957, stanujočemu R.c. 8, S., se ugotovi, da obstoja v breme njune vsakemu do ½ lastne nepremičnine parc. št. 311/1 – njiva in 310/2 – sadovnjak, dvorišče, gospodarsko poslopje, obe pripisani pri vl. št. 293 k.o. D. kot služečega zemljišča ter v korist vsakokratnega lastnika gospodujočih zemljišč parc. št. 329/4 – vinograd in parc. št. 329/5 – pašnik, obe pripisani pri vl. št. 263 k.o. D. ter parc. št. 329/2 – vinograd, 329/6 – vinograd, 330/1 – sadovnjak in 330/2 – sadovnjak, vse pripisane pri vl. št. 2 k.o. D., služnostna pravica hoje in vožnje z osebnimi, tovornimi in kmečkimi vozili v širini 3 metrov po obstoječi v naravi vidni ter strankam poznani služnostni trasi, ki poteka od skrajnega vzhodnega dela parcele št. 311/1 – njiva k.o. D. ob celotni vzhodni meji parcele 311/1 – njiva k.o. D. ter se nato nadaljuje ob severovzhodni meji parcele 310/2 – sadovnjak, dvorišče, gospodarsko poslopje k.o. D. vse do stičišča s skrajno zahodno točko meje parc. št. 330/1 k.o. D., vključno s pravico vzdrževanja te potne povezave v stanju, da bo prevozna za motorna vozila.

2. V zemljiški knjigi Okrajnega sodišča se na podlagi te sodbe vknjiži služnostna pravica hoje in vožnje z osebnimi, tovornimi in kmečkimi vozili v breme služečega zemljišča parc. št. 311/1 – njiva in 310/2 – sadovnjak, dvorišče, gospodarsko poslopje, obe k.o. D. ter v korist vsakokratnega lastnika gospodujočih zemljišč parc. št. 329/4 – vinograd, 329/5 – pašnik, 329/2 – vinograd, 329/6 – vinograd, 330/1 – sadovnjak in 330/2 – sadovnjak, vse k.o. D., v obsegu, kot izhaja iz prejšnje točke te sodbe.

3. Toženca L.M. in L.G., sta dolžna tožnikoma V.F. in V.A., povrniti povzročene pravdne stroške v roku 15 dni od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, po izteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi dalje,se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 1.614,48 (tisoč šeststo štirinajst 48/100) EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.“

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 375,47 (tristopetinsedemdeset 47/100) EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.

Dobra vera se v skladu z določilom 9. člena SPZ domneva, če se ne dokaže drugače. Trditveno in dokazno breme v tem primeru pa ni na tožencema (slednja torej nista dolžna dokazovati svoje dobre vere), temveč na tistem, ki zatrjuje, da nekdo ni bil v dobri veri. V slabi veri je lahko le tisti, ki zaradi svoje hude malomarnosti ni vedel za obstoj izvenknjižne pravice, česar tožencema ni moč očitati. Slednja sta se tako utemeljeno sklicevala na svojo dobro vero (ki se domneva, kot je bilo obrazloženo zgoraj), ki pa je tožencema (zaradi prepoznega oporekanja) ni uspelo izpodbiti.