TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Nasprotni udeleženec in predlagatelj sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške revizijskega postopka, predlagatelju pa mora v 8 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti njegove stroške revizijskega postopka v znesku 1.005,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

Čeprav se izpodbija sklep uprave nasprotnega udeleženca, pritožba neutemeljeno uveljavlja, da bi se veljavnost sklepa morala presojati po določbah ZGD-1. Ne gre za spor med članskimi pravicami delničarjev/družbenikov in pravico gospodarske družbe oziroma javnega zavoda do nemotenega tekočega poslovanja in delovanja, ampak za kolektivni delovni spor, katerega neposredni predmet ni sama kolektivna pogodba, ampak sklep nasprotnega udeleženca, s katerim je razglasil kolektivno pogodbo za nično. Predmet kolektivnega spora je le presoja veljavnosti izpodbijanega sklepa nasprotnega udeleženca, ne pa tudi veljavnost kolektivnega dogovora, zato se sodišču prve stopnje ni bilo potrebno opredeljevati do navedb nasprotnega udeleženca o ničnosti Kolektivnega dogovora.

Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je stopnja obrazloženosti stroškovne odločitve nižja. Čeprav je šlo pri odločitvi za pravno vprašanje, to še ne pomeni, da bi se moralo šteti, da gre za manj zahteven spor. Ker ne gre le za vprašanje o dopustnosti predloga, ampak je šlo za širšo materialnopravno presojo, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je šlo za srednje zahteven kolektivni delovni spor ter posledično pravilno odmerilo stroške na sredini razpona iz tar. št. 17 v povezavi s 3. točko tar. št. 7 OT, tj. v višini 900 točk.