Zakon o funkcionarjih (ZF)

2311. Zakon o funkcionarjih (ZF)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o funkcionarjih (ZF)

Razglašam Zakon o funkcionarjih (ZF), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. julija 2025.

Št. 003-02-1/2025-219

Ljubljana, dne 26. julija 2025

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O FUNKCIONARJIH (ZF)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta zakon ureja pogoje za opravljanje funkcije ter pravice funkcionarjev in funkcionark v državnih organih in v samoupravnih lokalnih skupnostih v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji) med opravljanjem in po prenehanju opravljanja funkcije.

2. člen

(uporaba zakona)

(1)

Določbe tega zakona se uporabljajo, če niso v drugih zakonih, ki urejajo funkcionarje, posamezna vprašanja zanje drugače urejena.

(2)

Prvi stavek tretjega odstavka 29. člena tega zakona se uporablja za vse funkcionarje, ki so poklicno opravljali funkcijo, tudi če v drugih zakonih, ki urejajo pravico do nadomestila plače po prenehanju funkcije, ta pravica v primeru predčasnega prenehanja funkcije zaradi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje ni izključena, razen če je izključitev pravice do nadomestila plače po prenehanju funkcije zaradi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje v zakonu urejena drugače.

(3)

Za funkcionarje, ki pridobijo mandat za opravljanje funkcije s splošnimi volitvami, se ne uporabljajo določbe 6. in 7. člena tega zakona.

3. člen

(opredelitev funkcionarjev)

Funkcionarji so:

-

osebe, ki pridobijo mandat za opravljanje funkcije s splošnimi volitvami,

-

osebe, ki pridobijo mandat za opravljanje funkcije izvršilne ali sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor) ali Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) ali predstavniškem telesu samoupravnih lokalnih skupnostih ter

-

druge osebe, ki jih v skladu z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti, župani oziroma županje (v nadaljnjem besedilu: župani) ali drug pristojni organ oziroma oseba.

4. člen

(pristojni organ)

(1)

Izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravic iz 14. člena, 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka, drugega, tretjega in četrtega odstavka 17. člena ter 21. člena tega zakona ugotavlja in te pravice zagotavlja organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo, za funkcionarje v samoupravni lokalni skupnosti pa uprava samoupravne lokalne skupnosti.

(2)

O izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravic iz 13. člena, 8., 9. in 10. točke prvega odstavka ter petega odstavka 17. člena, 19., 20., 22. in 35. člena tega zakona s sklepom odloči organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo, za funkcionarja v samoupravni lokalni skupnosti pa uprava samoupravne lokalne skupnosti.

(3)

O nadomestilu plače po prenehanju funkcije odločajo:

1.

za funkcionarje, ki funkcijo opravljajo v Državnem zboru, Državni zbor ali od njega pooblaščeno telo,

2.

za funkcionarje, ki funkcijo opravljajo v Državnem svetu Republike Slovenije, Državni svet Republike Slovenije ali od njega pooblaščeno telo,

3.

za predsednika republike, urad predsednika republike,

4.

za predsednika vlade in ministre, vlada ali od nje pooblaščeno telo,

5.

za župane, podžupane in podžupanje, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega oziroma mestnega sveta,

6.

za funkcionarje, ki jih imenuje vlada, vlada,

7.

za funkcionarje ki jih imenuje predsednik republike, predsednik republike,

8.

za funkcionarje, ki so predstojniki državnih organov in jih izvoli ali imenuje Državni zbor, predstojnik organa, kjer je funkcionar do izteka funkcije opravljal funkcijo, če predstojnik organa ni izvoljen ali imenovan, pa Državni zbor ali od njega pooblaščeno telo,

9.

za funkcionarje, ki poleg funkcionarja, ki je predstojnik državnega organa, opravljajo funkcijo v državnem organu in jih imenuje Državni zbor, funkcionar, ki je predstojnik državnega organa, če predstojnik organa ni izvoljen ali imenovan, pa Državni zbor ali od njega pooblaščeno telo, in

10.

za funkcionarje, ki poleg funkcionarja, ki je predstojnik državnega organa, opravljajo funkcijo v državnem organu in jih imenuje predstojnik državnega organa, predstojnik državnega organa, za te funkcionarje, ki jih imenuje državni organ, pa državni organ.

5. člen

(državljanstvo)

Pogoj za izvolitev ali imenovanje v funkcijo je državljanstvo Republike Slovenije.

6. člen

(nekaznovanost)

Funkcionar ne more biti oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v času prestajanja kazni in pet let po prestani kazni, zastarani kazni ali po tem, ko ji je bilo prestajanje kazni odpuščeno.

7. člen

(razrešitev funkcionarja)

(1)

Funkcionarja se razreši, če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

(2)

Sodišče organ, ki je pristojen predlagati ali začeti postopek razrešitve funkcionarja, skladno z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, obvesti o pravnomočni sodbi za kaznivo dejanje iz prejšnjega odstavka.

(3)

Funkcionarju mora biti v postopku razrešitve dana možnost, da se izjavi o vseh okoliščinah, ki zadevajo razrešitveni razlog.

(4)

Zoper akt o razrešitvi lahko razrešeni funkcionar vloži tožbo na vrhovno sodišče v osmih dneh od dneva vročitve akta. Funkcionar o vložitvi tožbe obvesti organ, ki ga je razrešil, in organ, kjer opravlja funkcijo. Tožba zadrži izvršitev akta o razrešitvi.

(5)

Postopki za nadomestitev razrešenega funkcionarja, imenovanje novega funkcionarja ali nadomestne volitve za novega funkcionarja se lahko začnejo po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.

8. člen

(sodno varstvo funkcije)

(1)

Odločanje vrhovnega sodišča v postopku sodnega varstva funkcije je nujna zadeva.

(2)

Vrhovno sodišče o vloženi tožbi takoj obvesti organ, ki je funkcionarja razrešil, in organ, kjer funkcionar opravlja funkcijo.

(3)

Rok za odgovor na tožbo je 15 dni od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka. Vrhovno sodišče odloči o tožbi v 30 dneh od prejema odgovora na tožbo ali izteka roka za odgovor na tožbo.

(4)

Vloge strank se vlagajo in sodna pisanja se vročajo v elektronski obliki v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, če ta zakon ne določa drugače. Vročitev vlog strank in sodnih pisanj velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame elektronsko ali fizično vlogo oziroma pisanje. Če vloge oziroma pisanja ne prevzame v treh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka.

9. člen

(odločanje Vrhovnega sodišča)

(1)

Vrhovno sodišče odloča v senatu treh sodnikov.

(2)

Vrhovno sodišče odloči o tožbi po izvedeni glavni obravnavi.

(3)

Če ni v tem zakonu drugače določeno, vrhovno sodišče odloča ob smiselni uporabi zakona, ki ureja upravni spor.

(4)

Če je tožba vložena prezgodaj ali prepozno ali če je ni vložila upravičena oseba, vrhovno sodišče tožbo s sklepom zavrže.

(5)

Funkcionarju, ki mu je vrhovno sodišče tožbo zavrnilo, funkcija preneha naslednji dan po vročitvi sodbe vrhovnega sodišča.

(6)

Če tožbi vrhovno sodišče ugodi, funkcionarju, ki mu je funkcija nezakonito prenehala oziroma je bil nezakonito razrešen, vrhovno sodišče funkcijo ponovno vzpostavi.

(7)

Vrhovno sodišče odločitve posreduje organu, ki je funkcionarja razrešil, in organu, kjer funkcionar opravlja funkcijo. Če vrhovno sodišče tožbo zavrne, je dolžno organa iz prejšnjega stavka obvestiti tudi o datumu vročitve sodbe funkcionarju.

(8)

Zoper odločitev vrhovnega sodišča v skladu s tem členom ni pritožbe in izrednega pravnega sredstva.

II. PRAVICE FUNKCIONARJEV V ČASU OPRAVLJANJA FUNKCIJE

10. člen

(prejemki funkcionarja, ki nepoklicno opravlja funkcijo)

Funkcionar, ki nepoklicno opravlja funkcijo, ima pravico do plačila za opravljanje funkcije in povračila stroškov, ki jih ima v zvezi z opravljanjem funkcije, v skladu z zakoni, ki urejajo nepoklicno opravljanje funkcije.

11. člen

(delovna in pokojninska doba ter pravice iz socialnih zavarovanj)

(1)

Funkcionarju, ki poklicno opravlja funkcijo, se čas opravljanja funkcije šteje v delovno in pokojninsko dobo. Funkcionar je v času opravljanja funkcije socialno zavarovan po predpisih o socialnih zavarovanjih, ki veljajo za osebe v delovnem razmerju. Funkcionar ima pravice iz obveznih socialnih zavarovanj v enakem obsegu kot zaposleni za polni delovni čas.

(2)

Funkcionar pridobi pravice iz prejšnjega odstavka z dnem, ko začne opravljati funkcijo.

(3)

Funkcionarju, ki poklicno opravlja funkcijo, se čas opravljanja funkcije, ki jo je opravljal kot predstojnik ali namestnik predstojnika organa, v katerem je opravljal funkcijo, ali kot vodilno funkcijo v notranjih organizacijskih enotah organa, šteje kot delovna izkušnja pridobljena na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu.

12. člen

(izplačevanje plače, nadomestila plače, povračil stroškov in drugih prejemkov ter plačila za opravljanje funkcije)

(1)

Plačo, nadomestila plače, povračila stroškov in druge prejemke funkcionarju, ki poklicno opravlja funkcijo, izplačuje organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo.

(2)

Funkcionarju, ki nepoklicno opravlja funkcijo, plačilo za opravljanje funkcije ter povračila stroškov, ki jih ima v zvezi z opravljanjem funkcije, izplačuje organ, v katerem funkcionar nepoklicno opravlja funkcijo.

(3)

Pravice funkcionarjev v samoupravni lokalni skupnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena zagotavlja samoupravna lokalna skupnost, v kateri funkcionar opravlja funkcijo.

(4)

Pravico do plače, plačila za opravljanje funkcije, povračil stroškov in drugih prejemkov, določeno v tem ali drugem zakonu, ima funkcionar z dnem, ko začne opravljati funkcijo.

13. člen

(pravica do plače)

Funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo, ima pravico do plače v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.

14. člen

(pravica do nadomestila plače)

(1)

Funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo, ima za čas odsotnosti zaradi izrabe letnega dopusta, poklicne bolezni ali poškodbe pri delu oziroma zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, pravico do nadomestila plače v višini in pod pogoji, kot jih določa zakon, drug predpis ali kolektivna pogodba, ki velja za javne uslužbence v državni upravi.

(2)

Organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, kjer funkcionar opravlja funkcijo, funkcionarju, ki poklicno opravlja funkcijo, za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačuje nadomestilo plače v skladu s predpisi, ki veljajo za javne uslužbence v državni upravi, iz sredstev svojega finančnega načrta.

(3)

Funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo, ima tudi pravico do drugih nadomestil plače za odsotnosti, ki pripadajo javnim uslužbencem v državni upravi, in sicer za čas, v višini in pod pogoji, kot jih določa zakon, drug predpis ali kolektivna pogodba, ki velja za javne uslužbence v državni upravi.

15. člen

(izjema od vodenja evidence o izrabi delovnega časa)

Za funkcionarja, ki poklicno opravlja funkcijo, se ne glede na zakon, ki določa evidence na področju dela in socialne varnosti, evidenca o izrabi delovnega časa ne vodi.

16. člen

(funkcionar, ki zaradi pripora ali prestajanja zaporne kazni začasno ne more opravljati funkcije)

V času, ko funkcionar zaradi pripora ali prestajanja zaporne kazni, krajše od enega leta, ne more opravljati funkcije, nima pravice do plače oziroma do plačila za opravljanje funkcije, do povračil stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije in do drugih prejemkov ter drugih pravic funkcionarjev iz tega zakona, razen pravice iz 22. člena tega zakona.

17. člen

(pravica do povračil stroškov in drugih prejemkov)

(1)

Funkcionarju, ki poklicno opravlja funkcijo, pripadajo prejemki in povračila stroškov v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot to velja za javne uslužbence v državni upravi, in sicer:

1.

povračilo stroškov prevoza na delo in z dela,

2.

stroški in obračun stroškov na službenem potovanju v državi,

3.

dnevnice za službeno potovanje v državi,

4.

kilometrina za uporabo lastnega avtomobila za službene namene v državi,

5.

stroški prenočevanja na službenem potovanju,

6.

terenski dodatek,

7.

regres za letni dopust,

8.

jubilejna nagrada,

9.

solidarnostna pomoč in

10.

odpravnina ob upokojitvi.

(2)

Funkcionarju, ki poklicno opravlja funkcijo, pripada za dan opravljanja funkcije regres za prehrano kot povračilo stroškov prehrane, in sicer v enaki višini, kot pripada javnemu uslužbencu v državni upravi, ki ima enakomerno razporejen delovni čas in dela najmanj s polovičnim delovnim časom dnevno.

(3)

Sodniku in državnemu tožilcu, ki po opravljeni dnevni delovni obremenitvi v istem dnevu dela tudi preko polnega delovnega časa, za čas dela preko polnega delovnega časa pripada dodatno povračilo stroškov za prehrano, ki se določi na enak način, v enaki višini in pod enaki pogoji, kot veljajo za javne uslužbence v državni upravi. Funkcionarju iz prejšnjega stavka, ki delo preko polnega delovnega časa opravi na dan, ko sodišče oziroma državno tožilstvo ne posluje, pripada tudi za ta dan povračilo stroškov prehrane pod pogoji in v višini iz prejšnjega odstavka.

(4)

Funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo, ima pravico do povračila stroškov za službeno potovanje v tujini. Višino dnevnic za službena potovanja v tujino glede na stroške v posamezni državi oziroma kraju, povračilo stroškov za prenočišče, povračilo stroškov prevoza in povračilo drugih stroškov, nastalih na službenem potovanju v tujino, določi vlada. Funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo, ima pred začetkom službenega potovanja v tujino pravico do akontacije stroškov za službeno potovanje.

(5)

Funkcionarju, ki poklicno opravlja funkcijo in je zaradi opravljanja funkcije ločen od svoje ožje družine, pripada nadomestilo za ločeno življenje v enaki višini kot javnim uslužbencem v državni upravi, če znaša razdalja naslova bivališča ožje družine do naslova organa, kjer opravlja funkcijo, več kot 70 kilometrov. Ožja družina so zakonec, partner zunajzakonske skupnosti ter otroci, ki jih je funkcionar po zakonu dolžan preživljati in jih tudi dejansko preživlja.

(6)

Pravico do povračil stroškov in drugih prejemkov iz tega člena funkcionar uveljavlja v organu oziroma lokalni samoupravni skupnosti, kjer funkcionar opravlja funkcijo.

18. člen

(določitev prejemkov in povračil stroškov ter ravnanje v primeru nezakonitosti)

(1)

Funkcionarju se ne sme določiti in izplačati povračil stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije in drugih prejemkov v drugačni višini in pod drugačnimi pogoji, kot jih določa zakon ali na njegovi podlagi izdan splošni akt.

(2)

Če organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, kjer funkcionar opravlja funkcijo, ugotovi, da so bili funkcionarju v nasprotju s prejšnjim odstavkom določena oziroma izplačana višja povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije oziroma višji prejemki, kot bi mu pripadali, oziroma določena oziroma izplačana povračila stroškov ali prejemkov v zvezi z opravljanjem funkcije, do katerih ni upravičen, mora funkcionar vrniti razliko med izplačanimi in zakonito določenimi povračili stroškov in drugimi prejemki. Organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, kjer funkcionar opravlja funkcijo, v petih delovnih dneh od ugotovitve nepravilnosti iz prejšnjega stavka, pisno pozove funkcionarja, da sklene dogovor o vračilu preveč izplačanih zneskov. Če med organom oziroma samoupravno lokalno skupnostjo in funkcionarjem v enem mesecu od pisnega poziva organa oziroma samoupravne lokalne skupnosti ne pride do sklenitve dogovora, mora organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, kjer funkcionar opravlja funkcijo, preveč oziroma neupravičeno izplačani znesek zahtevati s tožbo pred sodiščem, pristojnim za delovne spore.

(3)

Če je višina izplačanih povračil stroškov in drugih prejemkov v nasprotju z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim splošnim aktom, organ oziroma samoupravna lokalna skupnost, kjer funkcionar opravlja funkcijo, zagotovi izplačilo povračil stroškov in drugih prejemkov v skladu z zakonom in o tem seznani funkcionarja.

(4)

Določbe tega člena se uporabljajo tudi za funkcionarja, ki so mu bila povračila stroškov in drugi prejemki v zvezi z opravljanjem funkcije izplačani v nasprotju s prvim odstavkom tega člena in mu je funkcija v času ugotovitve neskladnosti že prenehala.

19. člen

(pravica do letnega dopusta)

(1)

Funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo, ima v času trajanja funkcije pravico do letnega dopusta po kriterijih, ki veljajo za javne uslužbence v državni upravi, in sicer za:

-

delovno dobo,

-

starost,

-

socialne in zdravstvene razmere ter

-

skrb za otroke.

(2)

Zaradi zahtevnosti opravljanja funkcije pripada funkcionarju, ki poklicno opravlja funkcijo, dodatnih osem dni letnega dopusta.

Zakon o funkcionarjih (ZF)

Časovnica