TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se delno ugodi ter se sodba sodišča druge stopnje razveljavi v delu, ki se nanaša na zahtevek prve tožnice zoper drugo toženko glede plačila 45.000,00 EUR s pripadajočimi obrestmi (drugi odstavek točke I sodbe sodišča prve stopnje) in v delu, ki se nanaša na stroškovno razmerje med prvo tožnico in drugotoženko, ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem delu se revizija zavrne.

III. Prva tožnica je dolžna prvotoženki povrniti stroške za odgovor na revizijo v višini 1.578,68 EUR, v petnajstih dneh po prejemu te odločbe, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

IV. Odločitev o revizijskih stroških v razmerju med prvo tožnico in drugo toženko se pridrži za končno odločitev.

Temeljni vzrok škodnega dogodka je naraven pojav (obilno deževje). Za naravne pojave pa človek ni in ne more biti odgovoren.

Odškodninska odgovornost človeka ali pravne osebe za škodo, ki je posledica naravnega pojava, je lahko vzpostavljena šele posredno - prek umetno vzpostavljene vzročne zveze za opustitveno ravnanje. Prvi pogoj za to je, da bi odgovorna oseba z določenim ravnanjem lahko preprečila škodo, ki je posledica naravnega pojava, ali pa jo vsaj zmanjšala. Drugi pogoj pa je ta, da konkretni osebi sploh lahko pripišemo položaj odgovorne osebe. To je mogoče le tedaj, ko bi ta osebo škodo ne le lahko, marveč s konkretnim ravnanjem tudi morala preprečiti.

Stališče, da bi morala država pri izdaji gradbenih dovoljenj presojati, ali ne bo ob slehernih mogočih naravnih nesrečah prišlo do premoženjske škode, ker v nasprotnem primeru za to škodo odškodninsko odgovarja, bi bilo paternalistično in zato v nasprotju s konceptom liberalne države, utemeljene na konceptu človekovih pravic, ob hkratnem poudarku, da je posameznik v prvi vrsti sam odgovoren zase in za svoje premoženje.