TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni

- v točki I izreka tako, da se zahtevek, ki se glasi: “Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek v višini 71.443 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 11. 2017 dalje do plačila.“ zavrne;

- v točki III pa tako, da se ta po spremembi glasi: „Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati 2.761,38 EUR stroškov postopka v roku 15-tih dni od prejema odločbe pritožbenega sodišča, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.“

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati 986,92 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema odločbe pritožbenega sodišča, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Pritožbeno sodišče soglaša, da sta pravdni stranki s sklenjenimi posojilnimi pogodbami, ki so bile navidezne, prikrili v resnici sklenjen dogovor, na podlagi katerega je tožnik tožencu izročil znesek v višini 60.000 EUR z namenom, da ga ta investira, stranki pa si razdelita dobiček. Ker do nastanka posojilnih pogodb zaradi njihove navideznosti torej ni prišlo, tožnik na tej podlagi vračila izročenega denarja ne more zahtevati. Po mnenju pritožbenega sodišča pa do tega ni upravičen niti na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi. Glede na to, da je pravni temelj za izročitev denarja obstajal (to sicer ni bila posojilna pogodba, ampak dogovor o investiranju), bi bil tožnikov zahtevek na tej podlagi utemeljen le, če bi tožnik zatrjeval (in kasneje tudi dokazal), da je ta kasneje odpadel oziroma se ni uresničil.

Sodišče prve stopnje na ponujeno pravno podlago res ni vezano (tretji odstavek 180. člena ZPP), a spor lahko presoja na drugih pravnih podlagah le, če to omogočajo ponujene dejanske trditve.

Uresničitev poslovne podlage posla (t. i. kavze), ki je ena od predpostavk za veljavno sklenitev pogodbe (prvi in četrti odstavek 39. člena OZ), na veljavnost posla (to je na obstoj pravic in obveznosti) praviloma nima vpliva. Položaj neupravičene obogatitve bi v konkretnem primeru zato nastal le, če bi bil dogovor o investiranju, ki je bil podlaga za izročitev denarja, bodisi ničen bodisi razveljavljen.