Nalaganje dokumenta...
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 35-2293/1996, stran 2967 DATUM OBJAVE: 5.7.1996
VELJAVNOST: od 20.7.1996 do 8.6.2007 / UPORABA: od 20.7.1996 do 8.6.2007
RS 35-2293/1996
Verzija
6 / 6
Čistopis se uporablja od 9.6.2007 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
2293. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav
Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav
o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav
1. člen
Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav, in sicer:
-
mejne vrednosti parametrov odpadne vode,
-
mejne vrednosti učinka čiščenja odpadne vode,
-
posebne ukrepe v zvezi z načrtovanjem in obratovanjem komunalnih čistilnih naprav.
Za vprašanja o emisiji snovi v vode iz komunalnih čistilnih naprav, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
2. člen
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1.
Mešani kanalizacijski sistem je sistem za skupno zbiranje in odvajanje komunalne ali komunalne in tehnološke odpadne vode skupaj s padavinsko odpadno vodo.
2.
Prvi naliv padavinske vode je padavinska voda, ki se odvede v kanalizacijo na začetku večjih nalivov.
4.
Surova odpadna voda je odpadna voda, ki priteka na čistilno napravo.
5.
Evtrofikacija je obogatitev vode s hranili, zlasti s spojinami dušika ali fosforja, ki povzročajo čezmerno rast alg in višjih oblik kolonij in povzročajo motnje v ravnotežju rasti vodnih organizmov.
6.
Zmogljivost komunalne čistilne naprave območja poselitve je izračunana sposobnost čiščenja komunalne odpadne vode pri njeni največji obremenitvi. Za največjo obremenitev komunalne čistilne naprave se šteje največja povprečna tedenska obremenitev v stanju običajnega obratovanja. Zmogljivost se meri v PE.
7.
Območje poselitve je območje, kjer je zaradi gostote naselitve in/ali opravljanja gospodarske ali druge dejavnosti treba zbirati in odvajati odpadne vode v kanalizacijo. Obremenjevanje vode z odvajanjem voda se za območje poselitve izraža s populacijskim ekvivalentom (PE).
8.
Na komunalni čistilni napravi se lahko zagotavljajo naslednje stopnje čiščenja odpadne vode:
-
primarno čiščenje odpadne vode je postopek čiščenja odpadne vode na fizikalen in/ali kemičen način, vključno z vsedanjem neraztopljenih snovi, ki se zagotavlja na komunalni čistilni napravi. Primarno čiščenje je lahko tudi drug postopek čiščenja, ki zmanjšuje BPK, za najmanj 20 odstotkov in količino neraztopljenih snovi za najmanj 50 odstotkov pred izpustom;
-
sekundarno čiščenje odpadne vode je postopek čiščenja odpadne vode, ki vključuje biološko čiščenje s sekundarnim vsedanjem, ali drug način čiščenja, s katerim se zagotavlja doseganje mejne vrednosti iz prvega odstavka 4. člena te uredbe;
-
tercialno čiščenje odpadne vode je postopek čiščenja odpadne vode, s katerim se dosega eliminacija dušika in fosforja tako, da se zagotavlja doseganje mejnih vrednosti iz 5. člena te uredbe.
9.
Ustrezno čiščenje odpadne vode je postopek čiščenja odpadne vode, ki zagotavlja doseganje ustrezne kakovosti vode recipienta v skladu s predpisi o kakovosti površinskih voda.
10.
Telo površinske vode je reka, potok ali kanal, del reke, potoka ali kanala, rečno ustje ali obalno morje.
11.
Prispevno območje je površina, iz katere se vse površinske vode stekajo v telo površinske vode in vplivajo na njegovo onesnaženje.
12.
Občutljivo območje telesa površinskih voda (v nadaljnjem besedilu: občutljivo območje) je telo površinske vode:
-
pri katerem je mogoče ugotoviti ali pričakovati njegovo evtrofikacijo, ali
-
ki se ga odvzema ali je namenjeno za oskrbo s pitno vodo, pri kateri je mogoče zaradi odvajanja odpadnih voda pričakovati preseganje mejne vrednosti nitratov, določene za kakovostni razred A3 s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, ki se jih odvzema za pitno vodo ali
-
ki se nahaja na območju, kjer je zaradi izpolnjevanja obveznosti iz predpisov s področja voda in ohranjanja narave potrebno nadaljnje čiščenje.
3. člen
Določbe te uredbe veljajo za komunalne čistilne naprave, namenjene za čiščenje:
-
komunalne odpadne vode,
-
mešanice komunalne in padavinske odpadne vode, ki se zbira in odvaja na komunalno čistilno napravo po mešanem kanalizacijskem sistemu.
Določbe te uredbe razen mejnih vrednosti tistih parametrov onesnaženosti odpadne vode, ki se izražajo kot koncentracija snovi, veljajo tudi za skupne čistilne naprave, na katerih se čisti mešanica komunalne ali komunalne in padavinske odpadne vode s tehnološko odpadno vodo.
4. člen
Mejne vrednosti parametrov odpadnih vod za nove komunalne čistilne naprave in za komunalne čistilne naprave v rekonstrukciji so glede na njihovo zmogljivost čiščenja določene v tabeli 1.
Tabela 1: Mejne vrednosti parametrov odpadnih vod za nove komunalne čistilne naprave in za komunalne čistilne naprave v rekonstrukciji.
&fbco;binary entityId="eb8ec9b3-01c4-4279-aced-4ef4e71c9876" type="jpg"&fbcc;
Mejna vrednost za amonijev dušik velja pri temperaturi odpadne vode 12 °C in več na iztoku aeracijskega bazena.
Mejna vrednost za učinek čiščenja komunalne čistilne naprave, ki ne sme biti manjši od 80%, velja namesto mejne vrednosti za KPK iz prvega odstavka tega člena v primeru, če v mesečnem povprečju iz analize 24-urnega reprezentativnega vzorca izhaja, da je vrednost za KPK v surovi odpadni vodi na iztoku primarnega čiščenja večja od:
-
625 mg/l za naprave s kapaciteto čiščenja več kot 2.000 PE,
-
550 mg/l za naprave z zmogljivostjo čiščenja več kot 10.000 PE ali,
-
500 mg/l za naprave z zmogljivostjo čiščenja več kot 100.000 PE.