Pravilnik o pridobivanju nazivov v dejavnostih varstva kulturne dediščine

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 47-2427/2018, stran 7782 DATUM OBJAVE: 6.7.2018

VELJAVNOST: od 7.7.2018 / UPORABA: od 7.7.2018

RS 47-2427/2018

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 7.7.2018 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 13.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 7.7.2018
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2427. Pravilnik o pridobivanju nazivov v dejavnostih varstva kulturne dediščine
Na podlagi 103. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16) izdaja minister za kulturo
P R A V I L N I K
o pridobivanju nazivov v dejavnostih varstva kulturne dediščine

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa stopnje, podrobnejše zahteve za pridobitev in postopek pridobivanja strokovnih nazivov (v nadaljnjem besedilu: naziv) strokovnih delavcev, ki opravljajo delo na področju varstva kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: varstvo), to je na konservatorskem, konservatorsko-restavratorskem in muzejskem področju.

2. člen

(splošni pogoji)
Varstvo izvajajo pravne osebe javnega in zasebnega prava (v nadaljnjem besedilu: organizacija) ter fizične osebe kot samostojen poklic na področju varstva.

II. POGOJI ZA IMENOVANJE V NAZIV

3. člen

(podrobnejše zahteve za imenovanje v naziv)

(1)

Strokovni delavec je imenovan v strokovni naziv, če:

-

ima ustrezno izobrazbo oziroma kvalifikacije, določene s tem pravilnikom,

-

je opravil strokovni izpit na področju varstva in

-

izpolnjuje pogoje za imenovanje v strokovni naziv, določene s tem pravilnikom.

(2)

Podrobnejše zahteve za imenovanje v strokovni naziv so:

-

delovne izkušnje na področju dejavnosti varstva,

-

strokovno delo na področju dejavnosti varstva, opredeljeno s strokovnimi kompetencami v merilih za ocenjevanje iz priloge tega pravilnika, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: priloga).

4. člen

(ugotavljanje izpolnjevanja pogojev)

(1)

Kot ustrezna izobrazba po tem pravilniku se lahko šteje tudi izobrazba, pridobljena v tujini, ki je nostrificirana, priznana ali vrednotena v Republiki Sloveniji. Ustreznost izobrazbe na podlagi odločbe o nostrifikaciji ali odločbe o priznavanju izobraževanja oziroma mnenja o izobraževanju preveri komisija iz 6. člena tega pravilnika in o tem poda mnenje.

(2)

Kot izpit po tem pravilniku se šteje tudi enakovreden izpit, ki ga je strokovni delavec opravil v tujini. Enakovrednost izpita preveri komisija iz 6. tega člena pravilnika in o tem poda mnenje.

(3)

Kot delovne izkušnje na področju dejavnosti varstva se štejejo izkušnje, pridobljene v delovnem razmerju ali pri samostojnem opravljanju poklica na področju varstva po pridobitvi izobrazbe, ki je pogoj za pridobitev naziva, za katerega je strokovni delavec vložil vlogo, razen če ta pravilnik ne določa drugače.

(4)

Kot delovne izkušnje na sorodnem področju se štejejo delovne izkušnje, pridobljene v delovnem razmerju ali pri samostojnem opravljanju poklica zunaj področja varstva po pridobitvi izobrazbe, ki je pogoj za pridobitev naziva, za katerega je strokovni delavec vložil vlogo, razen če ta pravilnik ne določa drugače, in s katerimi je strokovni delavec pridobil strokovna znanja, ki so potrebna za varstvo dediščine. Ustreznost strokovnih znanj, pridobljenih z delovnimi izkušnjami na sorodnem področju, preveri komisija iz 6. člena tega pravilnika in o tem poda mnenje.

(5)

Kot delovne izkušnje na področju dejavnosti varstva se štejejo delovne izkušnje, pridobljene od datuma opravljenega strokovnega izpita na področju varstva.

(6)

Za eno leto delovnih izkušenj na področju dejavnosti varstva se šteje strokovno delo s polnim ali najmanj polovičnim delovnim časom v trajanju 12 mesecev. Če delavec dela z manj kot polovičnim delovnim časom, se mu za eno leto delovnih izkušenj šteje seštevek v daljšem časovnem obdobju, ki pomeni opravljanje dela vsaj v polovičnem delovnem času.

(7)

Pri manjšem obsegu dela v koledarskem letu se za eno leto šteje seštevek 12 mesecev dela v več koledarskih letih.

(8)

S točkami iz priloge se ocenjujejo strokovne kompetence strokovnega delavca s področja varstva, sestavljene iz strokovnega dela, izpopolnjevanja in objav. Vsak sestavni del strokovnih kompetenc se ocenjuje na podlagi kvantitativnih meril iz priloge. Merila za posamezni dosežek so izražena v točkah. Točke se seštevajo.

(9)

Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev višjega naziva v skladu s tem pravilnikom se upoštevajo točke, dosežene od pridobitve zadnjega naziva.

(10)

Strokovno delo obsega vsebine na muzejskem, konservatorskem, konservatorsko-restavratorskem področju, ki jih opravljajo strokovni delavci v vseh nazivih, določenih s tem pravilnikom.

(11)

Strokovno delo, ki se upošteva kot pogoj za imenovanje v strokovni naziv v drugih organizacijah, kot jih opredeljuje pravilnik, ki ureja strokovne izpite na področju varstva, obsega tudi druge vsebine dela, ki se nanašajo na dejavnost varstva, in ga preveri komisija iz 6. člena tega pravilnika.

(12)

Pri presoji izpolnjevanja pogojev za pridobitev naziva v skladu s tem pravilnikom za strokovnega delavca, ki je bil zaposlen v sorodni dejavnosti, se upoštevajo točke, pridobljene od začetka zaposlitve na sorodnem področju do vložitve vloge za pridobitev naziva.

(13)

Strokovne kompetence strokovni delavec izkazuje z dosežki in uspehi pri strokovnem delu, kot so razstave, izvedbe zahtevnih in obsežnih projektov, mednarodnih in znanstvenih projektov, inovacije, vzpostavitev dokumentacijskega sistema, izobraževalno delo, monografske publikacije, priročniki, učbeniki, knjige ali poglavje v monografski publikaciji, znanstveni in strokovni članki ter posebni projekti, za katere obstajajo potrdila ali pisna dokazila, zavedena v sistemu COBISS, SICRIS, WoS ali drugih primerljivih bazah podatkov.

III. POSTOPEK PRIDOBIVANJA NAZIVOV

5. člen

(odločanje o imenovanju v naziv)

(1)

Nazive iz 11. člena tega pravilnika pridobijo strokovni delavci s tem, ko opravijo izpit. Strokovni delavec izkazuje pridobitev tega naziva s potrdilom o opravljenem izpitu v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovne izpite.

(2)

O imenovanju v strokovni naziv po tem pravilniku odloči minister za kulturo z odločbo po predhodnem mnenju komisije za imenovanje v naziv.

(3)

Minister podeli strokovni naziv s 15. majem tekočega leta, če je bila vloga vložena do vključno 31. januarja tekočega leta.

6. člen

(imenovanje, mandat in pristojnost komisije za nazive)

(1)

Minister imenuje komisijo za nazive v dejavnosti varstva (v nadaljnjem besedilu: komisija) za dobo petih let. Člane komisije imenuje na predlog strokovnih organizacij in strokovnih društev v javnem interesu za posamezna področja varstva. Članstvo v komisiji je omejeno na največ dva zaporedna mandata.

(2)

Komisija pregleda vlogo in dokazila o strokovnih kompetencah ter preveri pravilnost točkovanja posamezne kompetence. Če komisija meni, da posamezna kompetenca ni pravilno točkovno ovrednotena, lahko število točk spremeni. Sprememba mora biti obrazložena in velja, če se z njo strinja večina prisotnih članov komisije. Mnenja komisije morajo biti obrazložena.

7. člen

(sestava komisije)

(1)

Komisija ima predsednika in devet članov. Člani morajo imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, ter najmanj naziv svetovalca in najmanj 15 let delovnih izkušenj s področja varstva. Predsednik komisije mora biti priznan strokovnjak z najmanj 20-letnimi delovnimi izkušnjami s področja varstva in nazivom svetnik.

(2)

Člani komisije morajo biti zastopani z muzejskega, konservatorskega in konservatorsko-restavratorskega področja.

(3)

Komisija ima strokovnega tajnika, ki ni član komisije. Strokovni tajnik se imenuje s sklepom o imenovanju komisije.

(4)

Člani komisije imajo pravico do povračila stroškov v zvezi z delom v komisiji. Višino stroškov določi minister s sklepom.

(5)

Za člane komisije, ki niso javni uslužbenci, se glede daril in nasprotja interesov uporabljajo določbe predpisov, ki veljajo za javne uslužbence.

8. člen

(delovanje komisije)