Zakon o carinski službi (ZCS)

14. Zakon o carinski službi

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije

U K A Z
o razglasitvi zakona o carinski službi

Razglaša se zakon o carinski službi, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora in Zbora občin dne 30. maja 1991 in na seji Zbora združenega dela dne 5. junija 1991.

Št. 0100-7/91

Ljubljana, dne 5. junija 1991.

Predsednik
Milan Kučan l.r.

Z A K O N
O CARINSKI SLUŽBI

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

S tem zakonom se ustanavlja Republiška carinska uprava kot upravni organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance in se urejajo organizacija in delo, dolžnosti in odgovornosti organov carinske službe ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev organov carinske službe.

2. člen

Organi carinske službe neposredno izvršujejo zakone in druge predpise ter splošne akte s področja carin ter opravljajo druga dela, ki spadajo po tem ali drugih zakonih v njihovo delovno področje.

3. člen

Delo organov carinske službe opravljajo Republiška carinska uprava in carinarnice kot njene področne enote.

4. člen

Za organizacijo in delo, način uresničevanja pravic, dolžnosti in odgovornosti ter za druga razmerja v organih carinske službe veljajo določbe zakona o sistemu državne uprave in o Vladi Republike Slovenije ter o republiških upravnih organih in določbe zakona o delavcih v državnih organih, če ni s tem ali drugim zakonom določeno drugače.

II. DELOVNO PODROČJE IN ORGANIZACIJA

5. člen

V delovno področje Republiške carinske uprave spadajo zadeve carinskega nadzora, carinjenja blaga in storitev, kontrole blaga, katerega uvoz oziroma izvoz sta posebej urejena, devizno-valutne kontrole v mednarodnem potniškem in obmejnem prometu s tujino, preprečevanje in odkrivanje carinskih prekrškov ter vodenje upravnega postopka na prvi in drugi stopnji in postopka za prekrške na prvi stopnji, preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov v carinskem postopku, preprečevanje in odkrivanje deviznih prekrškov v mednarodnem potniškem in obmejnem prometu s tujino ter obdelava in spremljanje evidenčnih in statističnih podatkov o uvozu in izvozu.

V delovno področje Republiške carinske uprave spada tudi opravljanje zadev s področja nadzora prehajanja čez državno mejo, naloge v zvezi z ugotavljanjem mejnih incidentov in drugih kršitev nedotakljivosti državne meje na mejnem prehodu ter skrb za izvajanje predpisov s področja tujcev in mednarodnih sporazumov, ki urejajo prehajanje čez državno mejo, na mejnih prehodih, za katere Vlada Republike Slovenije določi, da enote republiškega organa za notranje zadeve na njih ne opravljajo kontrole prehajanja čez državno mejo (v nadaljnjem besedilu: mejni prehodi, ki jih določi Vlada).

Ne glede na pooblastila iz prejšnjega odstavka, sme ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, uporabiti enote organa za notranje zadeve, določene za kontrolo prehajanja čez državno mejo, če je to potrebno iz varnostnih razlogov , predvsem zaradi varnosti državne meje in odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj. O tem mora predhodno obvestiti pristojni carinski organ, kolikor zaradi nevarnosti odlašanja ni potrebno takojšnje ukrepanje.

1. Republiška carinska uprava

6. člen

Republiška carinska uprava v okviru delovnega področja iz prejšnjega člena zlasti:

1)

organizira delo carinske službe, spremlja in proučuje njen razvoj ter ustrezno ukrepa za njeno pravilno delovanje;

2)

zagotavlja enotno uporabo carinskih in drugih predpisov po carinarnicah in nadzoruje delo carinarnic, ter izdaja in zalaga uradne obrazce in publikacije v okviru svoje dejavnosti;

3)

odloča o pritožbah zoper odločbe, ki jih izdajajo carinarnice v upravnem postopku, in odloča na prvi stopnji v upravnem postopku, kadar je to predpisano z zakonom;

4)

odloča o ustanavljanju organizacijskih enot za opravljanje strokovnih in tehničnih del za več carinarnic in Republiško carinsko upravo;

5)

predlaga in uresničuje programe za dolgoročnejši kadrovski, strokovni in tehnični napredek službe, sprejema in uresničuje ustrezne letne plane ter skrbi, da so zagotovljeni drugi pogoji za uspešno opravljanje nalog organov carinske službe;

6)

sodeluje s podjetji in drugimi pravnimi osebami, obrtniki, Gospodarsko zbornico Slovenije in splošnimi združenji ter jim strokovno pomaga pri uporabi carinskih predpisov;

7)

sodeluje z mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji s področja carinske službe in carinskega sistema, ter sodeluje z drugimi carinskimi službami;

8)

spremlja podatke o gibanju uvoza in izvoza, jih po potrebi obdeluje ter obvešča udeležence v carinskem postopku o vprašanjih iz delovnega področja organov carinske službe.

9)

opravlja kemične in fizikalne analize vzorcev blaga in daje strokovna mnenja s tega področja;

10)

sodeluje z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, zaradi medsebojnega obveščanja o zadevah mejne kontrole in varnosti državne meje ter drugih zadevah iz drugega odstavka 5. člena tega zakona;

11)

sodeluje s pristojnimi mejnimi organi sosednjih držav;

12)

skrbi za uniformo in drugo osebno opremo, oborožitev, tehnično in drugo opremo v organih carinske službe ter skrbi za izgradnjo in vzdrževanje delovnih prostorov organov carinske službe.

7. člen

Delo Republiške carinske uprave vodi direktor Republiške carinske uprave (v nadaljnjem besedilu: direktor).

Direktorja imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstra, pristojnega za finance.

8. člen

Za zagotovitev enotne uporabe predpisov in uspešno opravljanje dela organov carinske službe izdaja direktor navodila za delo organov carinske službe.

2. Carinarnice

9. člen

Carinarnice se ustanavljajo v gospodarskih in prometnih središčih, kadar terjajo to obseg, struktura ter tokovi blaga in storitev v zunanjetrgovinski menjavi, potniški promet s tujino in drugi opravičeni ekonomski interesi.

10. člen

Carinarnice ustanavlja, združuje in odpravlja Vlada Republike Slovenije.

Začetek in prenehanje dela carinarnice se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

11. člen

V okviru delovnega področja iz 5. člena tega zakona carinarnica neposredno ali po svojih organizacijskih enotah:

1)

opravlja carinsko nadzorstvo nad blagom, potniki in prevoznimi sredstvi;

2)

carini blago;

3)

kontrolira blago, katerega uvoz oziroma izvoz je posebej urejen;

4)

opravlja devizno-valutno kontrolo v mednarodnem potniškem in obmejnem prometu s tujino;

5)

na mejnih prehodih, ki jih določi Vlada, opravlja zadeve s področja kontrole prehajanja čez državno mejo, naloge v zvezi z ugotavljanjem mejnih incidentov in drugih kršitev nedotakljivosti državne meje na mejnem prehodu ter skrbi za izvajanje predpisov s področja tujcev in mednarodnih sporazumov, ki urejajo prehajanje čez državno mejo;

6)

preprečuje in odkriva carinske prekrške, kazniva dejanja in gospodarske prestopke v carinskem postopku;

7)

vodi na prvi stopnji upravni postopek in postopek za prekrške v zvezi s carinskimi prekrški;

8)

opravlja še druge zadeve, ki spadajo po zakonih in drugih predpisih v njeno delovno področje.

12. člen

Delo carinarnice vodi upravnik.

Upravnik carinarnice je višji upravni delavec.

Upravnik carinarnice je odgovoren direktorju za svoje delo in za delo carinarnice.

O stanju v carinarnici in njenem delu mora upravnik carinarnice poročati direktorju, ki določi čas in način za pošiljanje takih poročil.

Zaradi sodelovanja z udeleženci v carinskem postopku obvešča upravnik carinarnice pristojne republiške organe, Gospodarsko zbornico Slovenije in zainteresirana splošna združenja o vprašanjih iz delovnega področja carinarnice.

Carinarnica ima lahko enega ali dva pomočnika upravnika, ki je višji upravni delavec.

13. člen

Za neposredno opravljanje carinjenja blaga, izvajanje ukrepov carinskega nadzorstva in kontrole potniškega prometa s tujino ima carinarnica kot svoje organizacijske enote carinske izpostave in carinske referate in odseke, določene v splošnem aktu o organizaciji in delu Republiške carinske uprave, ki se ustanovijo v sedežu ali izven sedeža carinarnice.

Začetek in prenehanje dela organizacijskih enot iz prvega odstavka tega člena določi direktor z odločbo, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

14. člen

Na prvi stopnji o carinskih prekrških odločajo carinarnice.

Na drugi stopnji o carinskih prekrških odloča Republiški senat za prekrške.

III. SREDSTVA ZA DELO REPUBLIŠKE CARINSKE UPRAVE

15. člen

Republiški carinski upravi se zagotavljajo za osebne dohodke do 20% večja sredstva od sredstev, ki se zagotavljajo za podobna delovna mesta v drugih republiških upravnih organih in republiških organizacijah, za pooblaščenost in za pogoje dela v temeljni dejavnosti carinske službe, ki se opravlja na prostem, pod vplivom plinov, z uporabo specifične opreme, z nošenjem orožja, pri pregledu prevoznih sredstev, blaga in potnikov na mednarodnih cestnih, železniških, morskih, rečnih in zračnih mejnih prehodih ter delavcem, ki delajo pri operativni kontroli in nadzorstvu ter preprečevanju tihotapljenja.

Vlada Republike Slovenije določi na predlog ministra, pristojnega za finance dela oziroma delovna mesta, za katera se povečajo sredstva po prejšnjem odstavku.

IV. DELOVNA RAZMERJA

1. Sklenitev delovnega razmerja

16. člen

Delovno razmerje v organu carinske službe lahko sklene, kdor izpolnjuje poleg pogojev, določenih s predpisi, ki urejajo delovna razmerja delavcev v državnih organih, tudi posebne zdravstvene ter psihofizične sposobnosti za opravljanje določenega dela in ni bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, storjeno z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, oziroma ni v kazenskem postopku zaradi takšnega kaznivega dejanja.

Kdor želi prvič skleniti delovno razmerje v organih carinske službe za delovno mesto carinika, ne sme biti starejši od 30 let.

Delavcu, ki je obsojen za kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena, preneha delovno razmerje z dnem pravnomočnosti sodbe.

Posebne zdravstvene in psihofizične sposobnosti se določijo z aktom o sistemizaciji del.

17. člen

Zakon o carinski službi (ZCS)

Časovnica