Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča V...

5632. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča V Občini Prevalje

Na podlagi 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) in 16. člena statuta Občine Prevalje (Uradni list RS, št. 15/99, 51/01, 100/03), je Občinski svet občine Prevalje na 9. redni seji dne 16. 12. 2003 sprejel

O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča V Občini Prevalje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Prevalje plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), zavezance, merila za določitev višine nadomestila ter postopek odmere.

2. člen

Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe (lastnik, najemnik,..), ki je lahko fizična ali pravna oseba.

3. člen

Zavezanci plačujejo nadomestilo za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča na območjih, določenih v 10. členu tega odloka.

4. člen

Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

Šteje se, da ima določeno gradbeno parcelo vsaka stavba, ki je bila zgrajena na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, enotnega dovoljenja za gradnjo, ali za katero je bila izdana odločba o funkcionalnem zemljišču, na podlagi Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86, Uradni list RS, št. 71/93 s spremembami in dopolnitvami) in zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, s spremembami in dopolnitvami).

Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče, od katerega se lahko nadomestilo odmeri samo v primeru, če je površina zazidljive gradbene parcele najmanj 600 m2 in na kateri je mogoče graditi stanovanjske oziroma poslovne stavbe.

5. člen

Osnova za izračun nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje, ki se uporablja za stanovanjske, počitniške ali poslovne namene.

Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:

1.

pri stanovanjskih in počitniških prostorih, čista tlorisna površina vseh prostorov (sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja), ter čista tlorisna površina garaž, vse po dosedanjem točkovnem sistemu, ki se smiselno upošteva tudi za objekte, ki niso bili točkovani;

2.

pri poslovnih površinah, čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.

Izven zgradbe je površina funkcionalne enote skupna površina funkcionalno povezanih zemljišč, ki so namenjena poslovni dejavnosti (interna parkirišča, parkirišča za stranke, nepokrita skladišča, interna odlagališča, garaže, delavnice na prostem, igrišča, letni vrtovi in druge površine, namenjene opravljanju poslovne dejavnosti).

6. člen

Za nezazidano stavbno zemljišče se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Osnova za izračun nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je površina nezazidanega stavbnega zemljišča.

7. člen

Glede na namen uporabe se stavbna zemljišča delijo v 5 skupin:

1.

skupina za stanovanjske namene, kamor prištevamo stanovanja in stanovanjske hiše, garaže za osebne avtomobile v objektu ali izven njega;

2.

skupina za počitniške namene;

3.

skupina za poslovne, proizvodne in skladiščne namene, kamor prištevamo vse poslovne prostore proizvodnih in storitvenih dejavnosti s skladišči, parkirne prostore, prometne površine, energetske objekte ter garaže za vozila, s katerimi se izvaja poslovna dejavnost;

4.

skupina za negospodarske in neprofitne dejavnosti, kamor štejemo šole, vrtce, zdravstvene ustanove (javne in privatne), prostore za kulturno, telesnokulturno in društveno dejavnost, politične stranke ter državne organe in institucije;

5.

nezazidana stavbna zemljišča.

8. člen

Višina nadomestila za funkcionalno enoto se določi tako, da se pomnožijo elementi: površina, število točk po merilih iz tega odloka in vrednost točke. Vrednost točke za izračun nadomestila določi vsako leto s sklepom občinski svet na predlog župana in sicer najkasneje do 31.12. za naslednje leto.

V primeru, da občinski svet do 31.12. tekočega leta ne sprejme sklepa o določitvi vrednosti točke, se vrednost iz preteklega leta revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, po podatkih Urada za statistiko Republike Slovenije.

9. člen

Nadomestilo se ne odmerja za stavbna zemljišča in funkcionalne enote, ki se uporabljajo:

-

za potrebe obrambe,

-

za potrebe tujih držav in mednarodnih organizacij, skladno z 59. členom zakona o stavbnih zemljiščih,

-

za zemljišča, ki se po dejanski funkciji uporabljajo kot javne površine,

-

za kulturne in sakralne namene,

-

za potrebe Rdečega križa, Karitas in drugih humanitarnih organizacij,

-

za funkcionalne enote, ki jih poleg sakralnih objektov uporabljajo verske skupnosti za svojo dejavnost,