Pravilnik o meroslovnih zahtevah za debelinska merila

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 20-881/2002, stran 1551 DATUM OBJAVE: 8.3.2002

RS 20-881/2002

881. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za debelinska merila
Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za debelinska merila

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kovinska in lesena debelinska merila z merilnim območjem do 2 m in vrednostjo razdelka 1 mm, 5 mm in 10 mm (v nadaljnjem besedilu: debelinska merila), postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, način označevanja ter rok redne overitve.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-32.

2. člen

Izrazi in definicije, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

-

»debelinsko merilo« je mehansko dolžinsko merilo, ki temelji na uporabi merilne letve, z enim nepomičnim in enim pomičnim merilnim krakom in se uporablja za merjenje debeline debel ter za merjenje premera oziroma debeline okroglega lesa;

-

»pogrešek razdelbe debelinskega merila (R(p))« je odmik dejanske vrednosti dolžine kateregakoli dela razdelbe od ustrezne referenčne oziroma primerjalne vrednosti;

-

»pogrešek debelinskega merila (R)« je razlika med merilnim rezultatom, ki ga debelinsko merilo kaže na katerem koli delu merilnega območja, in ustrezno referenčno oziroma primerjalno vrednostjo;

-

»razdelek« je pravokotna razdalja med osema dveh zaporednih delilnih črt debelinskega merila;

-

»vrednost razdelka« je vrednost merjene veličine, ki ustreza enemu razdelku debelinskega merila.

II. MEROSLOVNE ZAHTEVE

3. člen

Meje dopustnega pogreška debelinskega merila (R) v odvisnosti od materiala debelinskega merila in merjene dolžine (L) so navedene v naslednji tabeli:
------------------------------------------------------------------
                                        Največji dopustni pogrešek 
                                     debelinskega merila (R), v mm
                                     -----------------------------
Merjena dolžina (L), v mm               Kovina              Les
------------------------------------------------------------------
0 < / = L < / = 1 000                  ± 1              ± 2
0 < / = L < / = 2 000                  ± 2              ± 4
------------------------------------------------------------------

4. člen

Meje dopustnega pogreška posameznih milimetrskih razdelkov ter razlika v dolžini sosednjih milimetrskih razdelkov znašajo ± 0,2 mm.

5. člen

Velikost reže (s) med merilnima površinama sestavljenih merilnih krakov debelinskega merila na katerem koli mestu vzdolž merilnih krakov, odvisno od materiala in največje vrednosti merilnega območja L(max), ne sme presegati vrednosti, navedenih v naslednji tabeli:
------------------------------------------------------------------
                              Največji dopustni pogrešek reže (s), 
                                            v mm
                              ------------------------------------
Največja vrednost merilnega  
območja (L(max)), v mm               Kovina             Les
------------------------------------------------------------------
0 < / = L < / = 1 000                   0,4             0,6
1 000 < L                               0,8             1,2
------------------------------------------------------------------

6. člen

Merilno območje debelinskega merila mora imeti vrednosti od 0 m do 2 m v stopnjah po 0,1 m.

7. člen

Vrednosti razdelka debelinskega merila morajo biti 1 mm, 5 mm in 10 mm.

8. člen

Meje dopustnih pogreškov so določene pri referenčnih pogojih temperature + 20 °C in relativne vlažnosti zraka 55%.

III. TEHNIČNE ZAHTEVE

9. člen

Debelinsko merilo mora imeti naslednje sestavne dele:

1.

merilno letev z vodili (v nadaljnjem besedilu: merilna letev),

2.

nepomični merilni krak,

3.

drsnik s pomičnim merilnim krakom.

10. člen

Merilna letev je iz enega dela ter ravna in prema. Lahko ima obloge, nanjo neločljivo pritrjene. Na merilni letvi je razdelba debelinskega merila.
Nepomični merilni krak je na merilno letev pritrjen, drsnik s pomičnim merilnim krakom pa se lahko po njej prosto premika. Merilna letev mora biti dovolj dolga, da ostane drsnik v njej tudi takrat, ko je v položaju, ki ustreza največji vrednosti merilnega območja (L(max)).