TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Zvočno snemanje obsojenca in posredovanje posnetka organom pregona zaradi kazenskega pregona obsojenca, nedvomno pomeni poseg v obsojenčevo pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave. Vendar pa je bil po presoji Vrhovnega sodišča, ob uporabi načela sorazmernosti, poseg v obsojenčevo pravico do zasebnosti v konkretnem primeru dopusten. Zvočni posnetek, ki ga je sodišče upoštevalo kot dokaz, je namreč nastal v trenutku obsojenčevega izvrševanja izredno hudega kaznivega dejanja - napeljevanja h kaznivemu dejanju umora po 2. točki drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 127. člena KZ. Pravica do osebne varnosti oziroma življenja oškodovanke ima v konkretni situaciji nedvomno prednost pred osebnostno pravico obsojenca do glasu oziroma zasebnosti, v katero je bilo poseženo z zvočnim snemanjem v trenutku izvrševanja kaznivega dejanja in z izvedbo dokaza s poslušanjem posnetka na glavni obravnavi.