MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 16 (MRS 16) -...

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 16
Opredmetena osnovna sredstva

CILJ

1

Cilj tega standarda je predpisati računovodsko obravnavo opredmetenih osnovnih sredstev, tako da lahko uporabniki računovodskih izkazov pridobijo informacije, ki se nanašajo na naložbe podjetja v opredmetena osnovna sredstva in spremembe teh naložb. Glavna vprašanja pri računovodenju opredmetenih osnovnih sredstev so pripoznavanje sredstev, določanje njihove knjigovodske vrednosti in ugotavljanje zneskov amortizacije ter izgub zaradi oslabitve, ki jih je treba pripoznati v zvezi z njimi.

PODROČJE UPORABE

2

Ta standard se uporablja pri računovodenju opredmetenih osnovnih sredstev, razen če kak drug standard zahteva ali dovoljuje drugačno računovodsko obravnavo.

3

Ta standard se ne uporablja za:

(a)

opredmetena osnovna sredstva, razvrščena kot sredstva v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje;

(b)

biološka sredstva, ki so povezana s kmetijsko dejavnostjo, razen plodonosnih trajnic (glej MRS 41 Kmetijstvo). Ta standard se uporablja za plodonosne trajnice, vendar se ne uporablja za pridelek plodonosnih trajnic;

(c)

pripoznavanje in merjenje sredstev za raziskovanje in vrednotenje (glej MSRP 6 Raziskovanje in vrednotenje rudnih bogastev);

(d)

rudarske pravice in zaloge rudnin, kot so nafta, zemeljski plin ali podobni neobnovljivi viri.

Ta standard pa se uporablja za opredmetena osnovna sredstva, ki se uporabljajo za razvijanje ali vzdrževanje sredstev iz točk (b) do (d).

4

[črtano]

5

Podjetje, ki za naložbene nepremičnine uporablja model nabavne vrednosti v skladu z MRS 40 Naložbene nepremičnine, uporablja model nabavne vrednosti iz tega standarda za naložbene nepremičnine, ki so v njegovi lasti.

OPREDELITVE POJMOV

6

V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:

Plodonosna trajnica je živa rastlina, ki:

(a)

se uporablja za proizvodnjo kmetijskih pridelkov ali preskrbo z njimi;

(b)

bo po pričakovanju dala pridelek v več kot enem obdobju in

(c)

pri kateri je verjetnost, da bo prodana kot kmetijski pridelek, zelo majhna, razen občasne prodaje odpadkov.

(Plodonosne trajnice so podrobneje opredeljene v 5.A in 5.B členu MRS 41).

Knjigovodska vrednost je znesek, po katerem se sredstvo pripozna po odštetju nabrane amortizacije in nabranih izgub zaradi oslabitve.

Nabavna vrednost je znesek plačanega denarja ali denarnih ustreznikov ali poštena vrednost drugega nadomestila, plačanega za pridobitev sredstva v času njegove nabave ali gradnje oziroma izdelave ali, kjer je primerno, znesek, pripisan temu sredstvu ob začetnem pripoznanju v skladu s posebnimi zahtevami drugih MSRP, na primer MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic.

Amortizirljivi znesek je nabavna vrednost sredstva ali drug znesek, ki jo nadomešča, zmanjšan za preostalo vrednost.

Amortiziranje je sistematično razporejanje amortizirljivega zneska posameznega sredstva po njegovi dobi koristnosti.

Vrednost, značilna za podjetje, je sedanja vrednost denarnih tokov, do katerih naj bi po pričakovanjih podjetja prišlo na podlagi nadaljnje uporabe sredstva in ob njegovi odtujitvi na koncu njegove dobe koristnosti ali ob poravnavi obveznosti.

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela ob prodaji sredstva ali plačala ob prenosu obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.)

Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost.

Opredmetena osnovna sredstva so opredmetena sredstva, ki:

(a)

so v posesti za uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju izdelkov ali opravljanju storitev, za dajanje v najem drugim ali za administrativne namene in

(b)

se bodo po pričakovanjih uporabljala v več kot enem obdobju.

Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost sredstev, zmanjšana za stroške odtujitve, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je višja.

Preostala vrednost sredstva je ocenjeni znesek, ki bi ga podjetje trenutno prejelo pri odtujitvi sredstva, po zmanjšanju za ocenjene stroške odtujitve, če bi starost in stanje sredstva že kazala na konec njegove dobe koristnosti.

Doba koristnosti je:

(a)

obdobje, v katerem je pričakovati, da bo sredstvo na voljo podjetju za uporabo, ali

(b)

število proizvodnih ali podobnih enot, za katere se pričakuje, da jih bo podjetje pridobilo z uporabo sredstva.

PRIPOZNAVANJE

7

Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se pripozna kot sredstvo, če, in samo če:

(a)

je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane s sredstvom, pritekale v podjetje, in

(b)

je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

8

Postavke, kot so nadomestni deli, nadomestna oprema in oprema za vzdrževanje, se pripoznajo v skladu s tem MSRP, kadar ustrezajo opredelitvi opredmetenih osnovnih sredstev. V nasprotnem primeru se takšne postavke razvrstijo kot zaloge.

9

Ta standard ne predpisuje merske enote za pripoznavanje posameznih opredmetenih osnovnih sredstev oziroma, z drugimi besedami, ne določa natančno, kaj naj bi bila postavka opredmetenega osnovnega sredstva. Zato je pri uporabi meril za pripoznanje v specifičnih okoliščinah podjetja potrebna presoja. Včasih je ustrezno združiti posamezne nepomembne postavke, kot so kalupi, orodja in modeli, ter merila uporabiti za združeno vrednost.

10

Podjetje v skladu s tem načelom pripoznavanja ovrednoti vse nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev v trenutku, v katerem nastanejo. Te nabavne vrednosti zajemajo začetne nabavne vrednosti oziroma stroške pridobitve ali gradnje oziroma izdelave opredmetenega osnovnega sredstva in nabavne vrednosti oziroma stroške, ki nastanejo zaradi poznejšega dodajanja k sredstvu, nadomestitve njegovih delov ali njegovega popravila. Nabavna vrednost postavke opredmetenih osnovnih sredstev lahko zajema nabavne vrednosti oziroma stroške, nastale v zvezi z najemi sredstev, ki se uporabljajo za gradnjo oziroma izdelavo postavke opredmetenih osnovnih sredstev, dodajanje k njej, nadomestitev njenih delov ali njena popravila, na primer amortizacijo sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe.

Začetna nabavna vrednost

11

Opredmetena osnovna sredstva se lahko pridobijo za zagotavljanje varnosti ali varovanje okolja. Pridobitev takšnega opredmetenega osnovnega sredstva sicer ne poveča neposredno prihodnjih gospodarskih koristi nobenega obstoječega opredmetenega osnovnega sredstva, a je morda potrebna, da bi podjetje pridobivalo prihodnje gospodarske koristi iz svojih drugih sredstev. Takšna opredmetena osnovna sredstva izpolnjujejo pogoje za pripoznanje kot sredstva, saj omogočajo prihodnje gospodarske koristi iz z njimi povezanih sredstev, ki bodo pritekale v podjetje in bodo večje, kot če do takšne pridobitve sploh ne bi prišlo. Na primer, v kemični tovarni se lahko uvedejo novi postopki za ravnanje s kemikalijami, da bi podjetje izpolnjevalo okoljske zahteve pri proizvodnji in shranjevanju nevarnih kemikalij; s tem povezane izboljšave v tovarni se pripoznajo kot sredstvo, saj brez njih podjetje ne bi moglo proizvajati in prodajati kemikalij. Vendar pa je treba nastalo knjigovodsko vrednost takšnih in z njimi povezanih sredstev v skladu z MRS 36 Oslabitev sredstev preveriti za oslabitvijo.

Naknadni stroški in nabavna vrednost

12

V skladu z načelom pripoznavanja iz 7. člena podjetje v knjigovodski vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva ne pripozna stroškov njegovega vsakodnevnega vzdrževanja. Ti stroški se pripoznajo v poslovnem izidu takoj, ko do njih pride. Stroški vsakodnevnega vzdrževanja so predvsem stroški dela in potrošni material, vključujejo pa lahko tudi stroške manjših delov. Namen teh stroškov se pogosto označi kot „popravila in vzdrževanje“ opredmetenega osnovnega sredstva.

13

Dele nekaterih opredmetenih osnovnih sredstev je morda treba nadomestiti v rednih presledkih. Na primer, v talilni peči je morda treba po določenem številu ur uporabe obnoviti oblogo, notranjo opremo zrakoplova, kot so sedeži in hodniki, pa je morda treba v dobi koristnosti zrakoplova večkrat nadomestiti. Opredmeteno osnovno sredstvo se lahko pridobi tudi za potrebe občasne nadomestitve obstoječega, kot je nadomestitev predelnih sten v zgradbi, ali za potrebe enkratne nadomestitve. Podjetje v skladu z načelom pripoznavanja iz 7. člena v knjigovodski vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva ob njihovem nastanku pripozna nabavne vrednosti in stroške, povezane z nadomestitvijo nekega dela tega sredstva, če so pri tem izpolnjena merila za pripoznanje. Podjetje odpravi pripoznanje knjigovodske vrednosti delov, ki so nadomeščeni, v skladu z določbami o odpravi pripoznanja iz tega standarda (glej 67.–72. člen).

14

Pogoj za nadaljnjo uporabo opredmetenega osnovnega sredstva (na primer zrakoplova) je lahko izvajanje rednih večjih pregledov ne glede na to, ali se deli sredstva nadomestijo ali ne. Po vsakem večjem pregledu se nabavna vrednost pregleda pripozna v knjigovodski vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva kot nadomestitev, če so pri tem izpolnjena merila za pripoznanje. Za vsako preostalo knjigovodsko vrednost nabavne vrednosti prejšnjega pregleda (razločljive od fizičnih delov) se odpravi pripoznanje. To se zgodi ne glede na to, ali je bila nabavna vrednost prejšnjega pregleda opredeljena v transakciji, v kateri je bilo sredstvo pridobljeno ali zgrajeno oziroma izdelano. Po potrebi je lahko ocenjena nabavna vrednost podobnega pregleda v prihodnosti pokazatelj, kakšna je bila nabavna vrednost obstoječih pregledov takrat, ko je bilo opredmeteno osnovno sredstvo pridobljeno ali zgrajeno oziroma izdelano.

MERJENJE OB PRIPOZNANJU

15

Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje kot sredstvo, se izmeri po nabavni vrednosti.

Elementi nabavne vrednosti

16

Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva zajema:

(a)

njegovo nakupno ceno, tudi uvozne in nevračljive nakupne dajatve, po odštetju vseh trgovinskih in drugih popustov;

(b)

vse stroške, ki se lahko neposredno pripišejo spravljanju sredstva na njegovo mesto in v potrebno stanje, v katerem lahko sredstvo deluje na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo;

(c)

začetno oceno stroškov razgradnje in odstranitve opredmetenega osnovnega sredstva ter obnovitve mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo. To obvezo podjetje prevzame ob pridobitvi sredstva ali pa kot posledico dejstva, da je sredstvo namesto za proizvajanje zalog v določenem obdobju uporabljalo za druge namene.

17

Neposredno se lahko na primer pripišejo naslednji stroški:

(a)

stroški v zvezi z zaslužki zaposlenih (v skladu z opredelitvijo v MRS 19 Zaslužki zaposlenih), ki izhajajo neposredno iz gradnje oziroma izdelave ali pridobitve opredmetenega osnovnega sredstva;

(b)

stroški priprave gradbišča;

(c)

začetni stroški dobave in pretovarjanja;

(d)

stroški namestitve in montaže;

(e)

stroški preizkušanja, ali sredstvo pravilno deluje (tj. ocenjevanje, ali je tehnično in fizično delovanje sredstva tako, da se lahko uporablja za proizvodnjo ali dobavo blaga ali storitev, za dajanje v najem drugim ali za upravne namene), in

(f)

honorarji.

18

Podjetje uporabi MRS 2 Zaloge za tiste stroške obvez za razgradnjo, odstranitev in obnovitev mesta, na katerem se sredstvo nahaja, ki nastanejo v določenem obdobju zaradi uporabe sredstva za proizvodnjo zalog. Obveze za stroške, računovodsko obravnavane v skladu z MRS 2 ali MRS 16, se pripoznajo in izmerijo v skladu z MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva.

19

Primeri stroškov, ki niso del nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, so:

(a)

stroški odprtja novega obrata;

(b)

stroški uvedbe novega proizvoda ali storitve (vključno s stroški oglaševanja in promocijskih dejavnosti);

(c)

stroški poslovanja na novi lokaciji ali z novo vrsto strank (vključno s stroški izobraževanja osebja) in

(d)

administrativni stroški in drugi splošni stroški.

20

Pripoznanje stroškov v knjigovodski vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi, ko je sredstvo na svojem mestu in v potrebnem stanju, v katerem bo lahko delovalo na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo. Zato se stroški, nastali pri uporabi ali prerazporeditvi sredstva, ne vključijo v knjigovodsko vrednost tega sredstva. Na primer, naslednji stroški se ne vključijo v knjigovodsko vrednost opredmetenega osnovnega sredstva:

(a)

stroški, ki nastanejo, kadar se sredstvo, ki je sposobno delovati na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo, še ni začelo uporabljati ali pa ne deluje s polno zmogljivostjo;

(b)

začetne izgube iz poslovanja, kot so tiste, ki nastanejo medtem, ko povpraševanje po izložkih določenega sredstva šele narašča, in

(c)

stroški delne ali popolne premestitve ali reorganizacije poslovanja podjetja.

20A

Proizvodi lahko nastanejo med spravljanjem opredmetenega osnovnega sredstva na mesto in v stanje, v katerem bo lahko delovalo na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo (kot so vzorci, izdelani pri preizkušanju, ali sredstvo pravilno deluje). Podjetje pripozna izkupičke od prodaje takih proizvodov ter nabavno vrednost teh proizvodov v poslovnem izidu v skladu s standardi, ki se uporabljajo. Podjetje izmeri nabavno vrednost teh proizvodov z uporabo zahtev za merjenje iz MRS 2.

21

V povezavi z gradnjo oziroma izdelavo ali razvojem opredmetenega osnovnega sredstva pride do poslovnih dejavnosti, ki niso potrebne za spravljanje sredstva na njegovo mesto in v stanje, v katerem lahko sredstvo deluje na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo. Do teh postranskih poslovnih dejavnosti lahko pride pred ali med gradnjo oziroma izdelavo ali razvojnimi dejavnostmi. Na primer prihodki se lahko zaslužijo, če se gradbišče pred začetkom gradbenih del uporablja kot parkirišče. Ker postranske dejavnosti niso potrebne za spravljanje sredstva na njegovo mesto in v stanje, v katerem lahko deluje na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo, se prihodki od postranskih dejavnosti in z njimi povezani odhodki pripoznajo v poslovnem izidu, kjer so vključeni v ustrezne skupine prihodkov in odhodkov.

22

Nabavna vrednost sredstva, ki ga zgradi oziroma izdela podjetje samo, se določi z uporabo enakih načel kot pri nabavljenem sredstvu. Če podjetje pri običajnem poslovanju izdeluje podobna sredstva za prodajo, je nabavna vrednost sredstva navadno enaka stroškom gradnje oziroma izdelave sredstva, ki je namenjeno prodaji (glej MRS 2). Zato se notranji dobički izločijo iz določanja takšne nabavne vrednosti. Podobno se stroški nenormalnih količin odpadnega materiala, nepotrebnega dela ali drugih virov, do katerih pride pri lastni gradnji oziroma izdelavi sredstva, ne vključijo v nabavno vrednost sredstva. MRS 23 Stroški izposojanja določa merila za pripoznanje obresti kot dela knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev lastne gradnje oziroma izdelave.

22A

Plodonosne trajnice se računovodsko obravnavajo na enak način kot opredmetena osnovna sredstva lastne gradnje oziroma izdelave, preden so na mestu in v stanju, v katerem lahko delujejo na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo. Zato je treba sklicevanja na „gradnjo oziroma izdelavo“ v tem standardu razumeti tako, da zajemata dejavnosti, ki so potrebne za gojenje plodonosnih trajnic, preden so na mestu in v stanju, v katerem lahko delujejo na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo.

Merjenje nabavne vrednosti

23

Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva je ustreznik cene v denarju na datum pripoznanja. Če se plačilo odloži na daljši čas, kot je običajno obdobje plačila, se razlika med ustreznikom cene v denarju in celotnim plačilom pripozna kot obresti v obdobju plačila, razen če se take obresti usredstvijo v skladu z MRS 23.

24

Opredmeteno osnovno sredstvo ali več sredstev se lahko pridobi z menjavo za nedenarno sredstvo ali sredstva ali kombinacijo denarnih in nedenarnih sredstev. V nadaljevanju sledi razprava, ki se sicer nanaša le na menjavo nedenarnega sredstva za nedenarno sredstvo, vendar je relevantna tudi za vse druge vrste menjave iz prejšnjega stavka. Nabavna vrednost takšnega opredmetenega osnovnega sredstva se izmeri po pošteni vrednosti, razen če (a) menjava nima komercialne vsebine ali (b) poštene vrednosti nobenega od sredstev, niti prejetega niti danega, ni mogoče izmeriti na zanesljiv način. Prejeto sredstvo se izmeri na ta način, tudi če podjetje ne more takoj odpraviti pripoznanja danega sredstva. Če se prejeto sredstvo ne izmeri po pošteni vrednosti, se njegova nabavna vrednost izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva.

25

Podjetje oceni, do kakšne mere naj bi menjava vplivala na prihodnje denarne tokove, in tako ugotovi, ali ima ta transakcija komercialno vsebino. Menjalna transakcija ima komercialno vsebino, če:

(a)

se ustroj (tveganje, čas in znesek) denarnih tokov prejetega sredstva razlikuje od ustroja denarnih tokov danega sredstva ali

(b)

se za podjetje značilna vrednost dela njegovega poslovanja, na katerega vpliva transakcija, zaradi menjave spremeni in

(c)

je razlika v točkah (a) ali (b) velika glede na pošteno vrednost izmenjanih sredstev.

Za namen ugotavljanja, ali ima menjalna transakcija komercialno vsebino, za podjetje značilna vrednost tistega dela njegovega poslovanja, na katerega vpliva menjalna transakcija, odraža denarne tokove po obdavčitvi. Rezultati teh analiz so lahko jasni, ne da bi bilo podjetju treba opraviti podrobne izračune.

26

Pošteno vrednost sredstva je mogoče zanesljivo izmeriti, če (a) razpon razumnih meritev poštene vrednosti za to sredstvo ni zelo spremenljiv ali (b) če je verjetnosti različnih ocen znotraj razpona mogoče razumno oceniti in uporabiti pri merjenju poštene vrednosti. Če lahko podjetje zanesljivo izmeri pošteno vrednost prejetega ali danega sredstva, se poštena vrednost danega sredstva uporablja za merjenje nabavne vrednosti prejetega sredstva, razen če je poštena vrednost prejetega sredstva bolj razvidna.

27

[črtano]

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 16 (MRS 16) - Opredmetena osnovna sredstva