TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnika se delno ugodi in se IV. točka izreka v zvezi s I. in II. točko izreka izpodbijane sodbe delno spremeni tako, da se I., II. in IV. točka izreka sodbe glasijo:

„I. Ugotovi se, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke, podana tožniku, z dne 31. 8. 2012, nezakonita in na njeni podlagi delovno razmerje med strankama ni prenehalo, ampak je, razen v obdobju tožnikove zaposlitve pri drugih delodajalcih, trajalo do vključno 1. 10. 2014, in tega dne prenehalo na podlagi te sodbe.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku do vključno 1. 10. 2014, razen za obdobje zaposlitve pri drugih delodajalcih, priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ter mu obračunati nadomestila bruto plače od septembra 2012 do 1. 10. 2014, razen za čas tožnikove zaposlitve pri drugih delodajalcih, v mesečnih zneskih po 2.428,49 EUR, zanj vplačati prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine, neto zneske pa plačati tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 10. dne v mesecu za plačo preteklega meseca, vse v roku 15 dni, pod izvršbo.

IV. Zavrne se tožbeni zahtevek za vrnitev tožnika nazaj na delo in tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja, vključno z obračunom in plačilom nadomestila bruto plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov za čas od 2. 10. 2014 do vrnitve nazaj na delo.“

II. V preostalem se pritožba tožnika in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se potrdi nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 293,60 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, pod izvršbo. Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Tožnik je s tem, ko je sporno elektronsko sporočilo poslal na elektronske naslove določenih oseb, še preden je bilo to sprejeto na svetu zavoda, kršil pravila organizacije dela in poslovanja pri toženi stranki, ki je bilo običajno tako, da je bilo posredovanje podatkov tožene stranke tretjim možno le, če je bilo poslovno poročilo sprejeto na svetu zavoda in je direktor odobril posredovanje teh podatkov. S takšnim ravnanjem je tožnik kršil svoje delovne obveznosti. Vendar pa tožniku v zvezi z očitano kršitvijo ni mogoče očitati naklepnega ravnanja. Zgolj dejstvo, da tožnik elektronskega sporočila ni poslal pomotoma, ampak ga je poslal namenoma, še ne pomeni, da je tudi namenoma oziroma naklepno kršil svoje obveznosti oziroma navodila delodajalca. Naklep tožnika bi bil podan, če bi se tožnik zavedal svojih obveznosti in navodil tožene stranke, pa bi jih namerno kršil. Tožniku ni mogoče očitati naklepnega ravnanja, saj je ravnal v dobri veri in v dobro tožene stranke. Zato odpovedni razlog za izredno odpoved po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni podan in je izpodbijana izredna odpoved nezakonita.