Pravilnik o tehničnih normativih za dvigala na...

220. Pravilnik o tehničnih normativih za dvigala na električni pogon za navpični prevoz oseb in tovora

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 30. člena, 43. člena in drugega odstavka 49. člena zakona o standardizaciji (Uradni list SFRJ št. 38/77 in 11/80) predpisuje direktor Zveznega zavoda za standardizacijo v soglasju s predsednikom Zveznega komiteja za energetiko in industrijo in predsednikom Zveznega komiteja za delo, zdravstvo in socialno varstvo

P R A V I L N I K
O TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA DVIGALA NA ELEKTRIČNI POGON ZA NAVPIČNI PREVOZ OSEB IN TOVORA

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik predpisuje:

1)

tehnične pogoje in zahteve, ki morajo biti glede voznega jaška (v nadaljnjem besedilu: jašek) izpolnjeni pri proizvodnji dvigal na električni pogon za navpični prevoz oseb in tovora (v nadaljnjem besedilu: dvigala) pri njihovem projektiranju, vgrajevanju, uporabljanju in vzdrževanju;

2)

način označevanja in zaznamovanja dvigal in njihovih delov, ki je pomemben za varnost in varstvo človekovega življenja in zdravja;

3)

tehnične ukrepe za varnost pred požarom in tehnično- tehnološkimi nezgodami;

4)

postopek, način in intervale za obvezno občasno tehnično kontrolo dvigal in njihovih delov;

5)

način ravnanja z dvigali, način njihovega vzdrževanja ter obvezna navodila za ravnanje z dvigali in njihovo vzdrževanje;

6)

postopek in način zagotavljanja določenih lastnosti, karakteristik in kakovosti dvigal ter način njihovega preskušanja;

7)

listine, ki spremljajo dvigala v prometu oziroma pri dobavi.

2. člen

Dvigala so po tem pravilniku trajno vgrajeni postroji, ki jih poganja električna energija in so namenjeni za prevoz oseb in tovora. Imajo kabino, ki se v jašku giblje od postaje do postaje med najmanj dvema trdno vgrajenima navpičnima vodiloma ali med vodili, ki so do 15 stopinj nagnjena proti navpičnici, njene mere in konstrukcija pa omogočajo dostop osebam in nakladanje tovora.

Ta pravilnik se uporablja za dvigala, namenjena za prevoz oseb, za dvigala, ki so namenjena predvsem za prevoz oseb in katerih kabina je prilagojena tudi za prevoz tovora, za dvigala, namenjena za prevoz bolnikov na posteljah ali bolniških prevoznih sredstvih (dvigala I., II. in III. vrste, katerih mere, nosilnost in hitrost so določene s predpisi o jugoslovanskih standardih za dvigala), ter za dvigala, ki so namenjena predvsem za prevoz tovora s spremljevalcem (dvigala IV. vrste, katerih mere, nosilnost in hitrost so določene s predpisi o jugoslovanskih standardih za dvigala), vgrajujejo pa se v stanovanjske hiše, poslovne zgradbe, banke, hotele in podobne objekte, v bolnišnice in humanitarne organizacije ter v objekte, v katerih se opravlja proizvodna ali storitvena dejavnost.

II. JAŠEK

3. člen

Jašek mora biti v vsej svoji višini in z vseh strani ograjen s trdnimi in polnimi stenami, stropom in dnom.

Kabina dvigala in njena protiutež morata biti v istem jašku.

4. člen

Če jašek ni predviden za preprečevanje širjenja požara, sme biti višina sten, razen na dostopnih straneh, omejena na 2,5 m od nivoja postaje ter od mest, ki so dostopna osebam (npr. stopnišča), na dostopni strani h kabini pa mora biti nad višino 2,5 m od nivoja postaje vgrajena polna, rešetkasta ali perforirana ograja, če se kabinska vrata ne zaklepajo mehanično, pri čemer mere rešetkastih odprtin in perforacija (širina in višina) ne smejo biti večje od 75 mm.

5. člen

Na jašku so dovoljene naslednje odprtine:

1)

odprtine za jaškovna vrata;

2)

odprtine za vrata za vzdrževanje, odprtine za vrata za zasilni izhod iz jaška in dostop vanj ter odprtine za vrata za kontrolo;

3)

odprtine za prezračevanje;

4)

odprtine med jaškom in strojnico oziroma jaškom in prostorom za pomožne vrvenice;

5)

odprtine za odvod plinov in dima ob požaru.

6. člen

Svetla višina odprtine za vrata za vzdrževanje mora biti najmanj 1,4 m, širina pa najmanj 0,6 m.

Svetla višina odprtine za vrata za zasilni izhod iz jaška in dostop vanj mora biti najmanj 1,8 m, širina pa najmanj 0,35 m.

Svetla višina odprtine za vrata za kontrolo ne sme biti več kot 0,5 m, širina pa ne več kot 0,35 m.

7. člen

Če je razdalja med nivojema dveh zaporednih postaj dvigala večja od 11 m, morajo biti med tema dvema postajama na največ 11 m vrata za zasilni izhod iz jaška in dostop vanj, razen v jašku z najmanj dvema kabinama dvigala in možnostjo prehoda iz ene kabine v drugo.

8. člen

Vrata za vzdrževanje, vrata za zasilni izhod iz jaška in dostop vanj ter vrata za kontrolo morajo biti kovinska, ne smejo se odpirati v jašek in ne smejo biti perforirana.

9. člen

Naprava za zaklepanje na vratih za vzdrževanje, vratih za zasilni izhod iz jaška in dostop vanj ter vratih za kontrolo mora omogočati, da se vrata zapirajo in zaklepajo brez ključa. Za vrata se morajo iz jaška odpirati brez ključa, čeprav so zaklenjena, od zunaj pa samo s ključem.

Kabina dvigala se ne sme začeti premikati, če vrata iz prvega odstavka tega člena niso zaprta, kar se kontrolira z električno varnostno napravo.

Ne glede na drugi odstavek tega člena sme dvigalo obratovati z odprtimi vrati za kontrolo, če se med obratovanjem trajno deluje na varnostno električno napravo za kontrolo zaprtosti, ki mora biti dostopna samo, če so vrata odprta.

10. člen

V vrhu jaška morajo biti odprtine za prezračevanje, katerih celotna površina prereza je najmanj 1% površine vodoravnega prereza jaška, skoznje pa se zrak iz jaška odvaja v ozračje neposredno ali skozi strojnico ali prostor za pomožne vrvenice.

Jašek se ne sme uporabljati za prezračevanje drugih prostorov.

11. člen

Jašek mora zdržati obremenitve, ki nastanejo pri delovanju pogonskega stroja, pri delovanju lovilne naprave na vodila, pri nasedanju kabine ali protiuteži na blažilnike in pri delovanju sil, ki nastanejo zaradi delovanja kompenzacijske naprave.

Sile pri delovanju lovilne naprave na vodila in pri nasedanju kabine ali protiuteži na blažilnike se določijo po predpisih o jugoslovanskih standardih za dvigala.

12. člen

Stene jaška morajo biti iz materiala, ki je odporen proti mehanskim poškodbam in ognju in ne povzroča prahu, temveč preprečuje njegovo nabiranje.

Stene jaška morajo imeti tako mehansko trdnost, da se zaradi delovanja pravokotne sile 300 N ne upognejo za več kot 10 mm. Ta sila lahko deluje z ene ali druge strani stene na kateremkoli mestu, če je enakomerno razporejena na okrogli ali kvadratni ploskvi 5 cm2.

13. člen

Stena jaška ali njegov del, ki ni na tisti strani kot vhod v kabino, se lahko zastekli.

Za zasteklitev jaška se uporablja predvsem lito steklo z žičnim vložkom, nearmirano, armirano in kaljeno steklo ali zrcalno steklo z armaturo ali brez nje.

Steklo mora biti debelo najmanj 6 mm.

V tabeli št. 1 sta določeni največja mera krajše stranice zastekljene površine in najmanjša debelina stekla. Mere iz tabele št. 1 veljajo tudi za zastekljene površine, ki niso pravokotne, tako da premer vrisanega kroga in debelina stekla ustrezata vrednostim v omenjeni tabeli.

Mera krajše stranice ali premer vrisanega kota	Lito steklo z žičnatim vložkom	Nearmirano steklo	Armirano steklo	Kaljeno steklo	Zrcalno steklo	Armirano zrcalno steklo
Največ m	Najmanjša debelina v mm
0,7	6	6	6	6	6	6
1,0	6	8	6	6	8	6
1,2	8	10	8	6	10	8

14. člen

Zastekljeni del stene jaška mora biti pred udarci zavarovan s palico ali na podoben način, in sicer: ravno steklo in nekaljeno steklo v višini 0,8 m od poda ali sprednjega roba stopnice, kaljeno steklo, debelo manj kot 10 mm, pa v višini 0,3 m.

15. člen

Površina stene jaška mora biti na tisti strani, kjer je vhod v kabino, ki ga sestavljajo jaškovna vrata, stene ali njihovi deli, po širini vhoda v kabino in po vsej višini jaška neprekinjena, razen prekinitev (rež), potrebnih za pogon.

16. člen

Površina stene jaška dvigal brez kabinskih vrat mora biti na tisti strani, kjer je vhod v kabino, po vsej širini vhoda v kabino in po vsej višini, dostopni iz kabine, neprekinjena, navpična, ravna, gladka in trdna; pri tem je treba upoštevati obvezne odprtine za vgraditev jaškovnih vrat. Ta stena mora biti izdelana iz materiala, odpornega proti mehanskim poškodbam, in ne sme biti iz mavca ali stekla.

Izbokline ali vdolbine na steni jaška iz prvega odstavka tega člena ne smejo biti večje od 5 mm. Izbokline in vdolbine, ki so večje od 2 mm, morajo biti izpeljane poševno pod kotom najmanj 75 stopinj proti vodoravnici.

17. člen

Za steno jaška dvigal s kabinskimi vrati morata biti pod pragom vseh jaškovnih vrat v višini najmanj 1/2 območja odklepanja z dodatkom 50 mm izpolnjena še naslednja pogoja:

1)

stena mora biti povezana z nadbojem jaškovnih vrat, ki so pod pragom; ali

2)

stena mora biti podaljšana navzdol z navpično trdno in gladko površino, ki je na koncu izpeljana poševna pod kotom najmanj 60 stopinj proti vodoravnici. Poševni del mora biti izpeljan najmanj 50 mm proti neobdelani steni, merjeno vodoravno, ali do same neobdelane stene.

18. člen

Če so pod jaškom delovni ali družabni prostori ali sploh dostopni prostori, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

1)

dno jaškovne jame se mora dimenzionirati najmanj za 5000 N/m2 gibljive obremenitve, pod blažilnik protiuteži pa se mora postaviti steber, ki sega do trdnih tal, ali na protiutež namestiti lovilna naprava;

2)

dno jaškovne jame mora biti konstruirano tako, da omogoči, da se v tem jašku ustavi obremenjena kabina ali protiutež pri prostem padu z najvišjega položaja v njem;

3)

če se pot gibanja protiuteži nadaljuje poleg prostorov, ki so pod jaškom dostopni osebam, in vodi do trdnih tal, se lahko protiutež giblje skozi prostor pod jaškom dvigala.

V delu jaška poleg prostorov, ki so dostopni osebam, mora biti odprtina za vrata za vzdrževanje.

19. člen

Dno jaškovne jame mora biti vodoravno, razen podnožja blažilnika, vodil in odvoda za vodo. Jaškovna jama mora biti zavarovana pred vdiranjem vode.

Če je jaškovna jama globlja od 2,5 m, poleg nje pa je dostopen prostor, se morajo zaradi dostopa v jamo vgraditi vrata za vzdrževanje.

Če ni vrat za vzdrževanje, se mora za dostop v jaškovno jamo ne glede na njeno globino postaviti lestev, ki je dostopna z vrat najnižje postaje in omogoča varen dostop do dna jame. Lestev ne sme biti v območju gibljivih delov dvigala.

20. člen

V jami skupnega jaška mora biti pregrada med gibljivimi deli sosednih dvigal.

Pregrada iz prvega odstavka tega člena mora segati od dna jaškovne jame do višine najmanj 2,5 m.

Če je vodoravna razdalja od roba strehe kabine do najbližjega gibljivega dela sosednega dvigala manjša od 0,3 m, mora biti pregrada med gibljivimi deli sosednih dvigal po vsej višini jaška in po širini, ki ustreza najmanj širini najbližjega gibljivega dela sosednega dvigala, z dodatkom 0,1 m z vsake strani.

21. člen

Če protiutež dvigala, pri katerem je vleka izvedena s trenjem, miruje na popolnoma stisnjenih blažilnikih, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

1)

del vodene poti, ki ostane za gibanje kabine navzgor, mora znašati najmanj 0,1 m + 0,035 v², pri čemer se pot izraža v metrih, nazivna hitrost pa v m/s;

2)

prosta višina nad streho kabine mora znašati najmanj 1 m + 0,035 v²;

3)

prosta razdalja med najnižjimi deli stropa jaška in:

a)

najvišjimi elementi na strehi kabine, razen elementov, navedenih v tej točki pod b), mora znašati najmanj 0,30 m + 0,035 v²;

b)

najvišjo točko vodilne čeljusti kabine, obešala kabine, ograje na kabini in delov navpično smičnih vrat mora znašati najmanj 0,1 + 0,035 v²;

Če kabina dvigala miruje na popolnoma stisnjenih blažilnikih, mora znašati ostanek vodene poti navzgor za protiutež najmanj 0,1 + 0,035 v².

Če ima dvigalo napravo za kontrolo zmanjšane hitrosti, se lahko vrednost 0,035 v² zmanjša:

1)

na 1/2 - za dvigala z nazivno hitrostjo v < / = 4 m/s;

2)

na 1/3 - za dvigala z nazivno hitrostjo v > 4 m/s.

Vrednosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne smejo biti manjše od 0,25 m.

Za dvigala z izravnalnimi vrvmi in napenjalom, ki ima napravo za dušeno ali trdno omejitev proti poskakovanju, se lahko vrednost 0,035 v² nadomesti s seštevkom vrednosti raztezka vrvi 1/500 od višine dviga, vendar ne manj kot 0,20 m, in vrednosti največjega možnega poskoka napenjala.

22. člen

Za tovorna dvigala s spremljevalcem (dvigala IV. vrste), pri katerih je vleka izvedena z bobnom ali verižnikom, mora znašati ostanek zgornje poti za kabino, kadar je ta točno na nivoju zgornje končne postaje, še najmanj 0,50 m, preden začnejo delovati blažilniki.

Če kabina popolnoma stisne zgornje blažilnike:

1)

mora znašati prosta višina nad streho kabine najmanj 1 m;

2)

mora znašati prosta razdalja med najnižjimi deli stropa jaška in najvišjimi elementi na strehi kabine najmanj 0,30 m, med najnižjimi deli stropa jaška in najvišjo točko vodilne čeljusti kabine, obešala kabine, ograje na kabini in delov navpično smičnih vrat pa najmanj 0,10 m.

Če kabina dvigala z verižnikom miruje na popolnoma stisnjenih spodnjih blažilnikih, mora znašati ostanek zgornje poti za protiutež najmanj 0,30 m.

23. člen

Če kabina dvigala miruje na popolnoma stisnjenih blažilnikih:

1)

mora biti v jaškovni jami prostor, v katerega je mogoče postaviti kvader, velik najmanj 0,5 m x 0,6 m x 0,8 m, tako da leži na eni svojih ploskev;

2)

mora znašati prosta razdalja med dnom jaškovne jame in najnižjo točko kabine najmanj 0,50 m, prosta razdalja med dnom jaškovne jame in najnižjo točko vodilne čeljusti kabine, delov lovilne naprave, predpasnika in delov navpično smičnih vrat pa najmanj 0,10 m.

24. člen

V jaškovni jami mora biti vgrajeno stikalo z napisom "STOJ" in jasno označenima položajema vklopa in izklopa. Z njim se izklopita pogon dvigala in avtomatična vrata, tako da obmirujeta. Stikalo mora biti postavljeno tako, da je dostopno z vrat, skozi katera se vstopa v jaškovno jamo.

V jaškovni jami morata biti vgrajena tudi dvopolna vtičnica z zaščitnim kontaktom in menjalno stikalo za razsvetljavo v jašku, ki je namensko označeno in povezano z menjalnim stikalom v strojnici.

25. člen

V jašek se ne smejo vgrajevati instalacije in naprave, ki niso sestavni del dvigala.

Vgraditi se sme naprava za ogrevanje jaška, vendar mora biti naprava za njeno strežbo zunaj jaška. Za to napravo se ne sme uporabljati topla voda ali para.

26. člen

V jašku mora biti trajno vgrajena električna razsvetljava, in sicer po ena svetilka, oddaljena največ 0,5 m od stropa in dna jaška, druge svetilke pa v razmikih največ 7 m.

III. STROJNICA IN PROSTOR ZA POMOŽNE VRVENICE

27. člen

Strojnica in prostor za pomožne vrvenice morata biti zaprta s stenami, podom, stropom in vrati.

28. člen

V strojnico in prostor za pomožne vrvenice smejo vstopati samo strokovne osebe, ki vzdržujejo in preskušajo dvigalo, in osebe, usposobljene za reševanje ljudi iz kabine.

29. člen

V strojnici morajo biti: pogonski stroji, pripadajoča krmila - po možnosti blizu pogonskega stroja, vrvna obešala, pomožne vrvenice, razen pomožnih vrvenic na kabini in protiuteži, ter omejilniki hitrosti, razen napenjalnika omejilnika.

Če se krmilje ne more postaviti v strojnico, se postavi v prostor za pomožne vrvenice ali v drug prostor, ki izpolnjuje pogoje, predpisane za strojnico.

Pomožne vrvenice enega dvigala ali več dvigal, omejilniki hitrosti in vrvna obešala, ki jih ni mogoče postaviti v strojnico, se postavijo v prostor za pomožne vrvenice.

Prostor za pomožne vrvenice je lahko pod strojnico brez dostopa s stopnišča zgradbe, če je brez težav in nevarnosti omogočen dostop skozi odprtino na podu strojnice.

Ne glede na tretji odstavek tega člena je dovoljeno:

1)

postaviti pomožne vrvenice v jašek, pogoj pa je, da niso nad streho kabine in da sta omogočena njihovo vzdrževanje in preskušanje;

2)

postaviti v vrhu jaška nad streho kabine eno pomožno vrvenico z enojnim ali dvojnim ovitjem vrvi, ki vodijo na protiutež, če sta omogočena njeno vzdrževanje in preskušanje s strehe kabine;

3)

postaviti pogonsko vrvenico v jašek, če sta omogočena njeno vzdrževanje in preskušanje iz strojnice;

4)

postaviti omejilnik hitrosti v jašek, če sta omogočena njegovo vzdrževanje in preskušanje z zunanje strani jaška.

Risba št. 1 &fbco;binary entityId="5cbebf27-9d7a-445d-a76c-4bac5aef4814" type="pdf"&fbcc;

30. člen

Pod pomožnimi vrvenicami, ki so v jašku, mora biti zaščitna pregrada ustrezne trdote in gostote, ki preprečuje, da prelomljena os pade v jašek.

31. člen

Pomožne vrvenice morajo imeti varovalo, ki preprečuje, da os izpade iz ležišča, da vrv izpade iz žleba, ko postane ohlapna, ter da tujki padajo med vrvi in žlebove pomožnih vrvenic, s katerih spodnje strani teče vrv.

32. člen

V strojnico oziroma prostor za pomožne vrvenice se ne smejo vgrajevati instalacije in naprave, ki niso sestavni del dvigala, razen pogonskih strojev za malotovorna dvigala in tekoče stopnice, naprav za prezračevanje in ogrevanje strojnice ter javljalnika požara ali protipožarnih naprav za električne instalacije.

33. člen

Strojnica se praviloma zgradi nad jaškom.

34. člen

Dostop k strojnici oziroma prostoru za pomožne vrvenice mora biti lahko pristopen in varen. V strojnico oziroma prostor za pomožne vrvenice se mora priti neposredno po stopnišču stavbe, ne pa skozi stanovanjske in delovne prostore.

Dostop iz prvega odstavka tega člena mora biti visok najmanj 2 m, pri čemer niso upoštevani pragi in ograje, katerih višina je manjša od 0,4 m. Dostop iz prvega odstavka tega člena mora biti dobro osvetljen s trajno vgrajeno električno razsvetljavo. Pod dostopa ne sme biti spolzek.

35. člen

Strojnica in prostor za pomožne vrvenice morata biti izdelana tako, da zdržita obremenitve, ki nastanejo pri delovanju dvigala. Pod strojnice mora biti izračunan za gibljive obremenitve najmanj 5000 N/m2.

Stene, pod in strop strojnice oziroma prostora za pomožne vrvenice morajo biti svetlih barv ter iz materiala, ki je odporen proti ognju in ne povzroča prahu, temveč preprečuje njegovo nabiranje.

Pod strojnice oziroma prostora za pomožne vrvenice ne sme biti spolzek.

Stene in pod strojnice morajo biti zvočno izolirani od stanovanjskih, delovnih in družabnih prostorov.

36. člen

V strojnici oziroma prostoru za pomožne vrvenice mora biti:

1)

pred razdelilnimi napravami in krmiljem - prosta vodoravna površina, dolga najmanj 0,7 m, široka pa v odvisnosti od širine naprave, vendar ne manj kot 0,5 m;

2)

prosta vodoravna površina 0,5 m x 0,6 m za vzdrževanje in preskušanje vrtljivih delov dvigala, in sicer s strani vzdrževanja in preskušanja vrtljivih delov.

Dostop k prostima površinama iz prvega odstavka tega člena mora biti širok najmanj 0,5 m, izjemoma pa sme biti širok 0,4 m, če v tem delu ni gibljivih delov dvigala.

37. člen

Višina strojnice, merjena od površine poda oziroma površine, s katere se streže pogonskemu stroju, do najnižjega roba nosilca za dviganje težjih delov dvigala, mora znašati najmanj 2 m.

Višina prostora za pomožne vrvenice, merjena od poda do stropa, mora znašati najmanj 1,5 m. Če se v prostor za pomožne vrvenice vgradi krmilje dvigala, mora znašati višina od tal do stropa najmanj 2,0 m.

38. člen

Nad najvišjim delom pogonskega stroja, ki je postavljen v strojnici, mora biti prost prostor, visok najmanj 0,3 m.

Če ima strojnica oziroma prostor za pomožne vrvenice več delovnih nivojev, ki se po višini razlikujejo za več kot 0,5 m, se morajo postaviti stopnice in ograja.

Jame ali kanali v strojnici oziroma prostoru za pomožne vrvenice, ki so globlji od 0,5 m in ožji od 0,5 m, morajo biti pokriti.

39. člen

Svetla višina vrat strojnice mora biti najmanj 1,8 m, vrat prostora za pomožne vrvenice pa najmanj 1,4 m. Svetla širina vrat strojnice in vrat prostora za pomožne vrvenice mora biti najmanj 0,7 m.

Vrata strojnice oziroma prostora za pomožne vrvenice morajo biti kovinska, morajo se zaklepati in se ne smejo odpirati v strojnico ali prostor za pomožne vrvenice. Če so vrata strojnice oziroma prostora za pomožne vrvenice zaklenjena, se morajo z notranje strani odpirati brez ključa.

Okna v strojnici morajo biti kovinska.

40. člen

Za vnašanje delov opreme dvigala ali za njihovo zamenjavo mora biti v podu strojnice oziroma, če se to zahteva, tudi v podu prostora za pomožne vrvenice montažna odprtina, katere svetla velikost znaša najmanj 1 m x 1,40 m in ki se uporablja brez stopnic.

Montažna odprtina na podu strojnice oziroma prostora za pomožne vrvenice mora biti zaprta s kovinskim pokrovom s ključavnico, ki se zaklepa od znotraj. Zaprt kovinski pokrov mora biti konstruiran tako, da zdrži maso najmanj 200 kg ali dveh oseb. Pokrov se mora iz strojnice oziroma prostora za pomožne vrvenice odpirati navzgor. Montažna odprtina mora biti zavarovana (na primer z ograjo), tako da padec ni mogoč, dokler je pokrov odprt.

41. člen

Odprtine na podstavku pogonskega stroja, omejilnika hitrosti in podu strojnice oziroma prostora za pomožne vrvenice morajo imeti zaobljene robove, dvignjene najmanj 50 mm od poda ali podstavka in izdelane iz pločevine, betona ali drugega ustreznega materiala.

42. člen

Strojnica oziroma prostor za pomožne vrvenice mora biti suh in zračen. Motorji, električno krmilje in druge naprave v strojnici morajo biti zavarovani pred prahom, škodljivimi plini in vlago, t.j. imeti tako zaščitno stopnjo, kot zahtevajo delovni pogoji.

Odprtine za prezračevanje strojnice morajo biti izdelane tako, da ob požaru odvajajo pline in dim.

Skozi strojnico oziroma prostor za pomožne vrvenice se ne smejo prezračevati prostori, ki ne pripadajo dvigalu.

Če je v strojnici oziroma prostoru za pomožne vrvenice krmilje, mora biti temperatura v njem med plus 5 stopinj C in plus 40 stopinj C.

43. člen

V strojnici oziroma prostoru za pomožne vrvenice se lahko postavi grelo za ogrevanje teh prostorov, če se ne uporablja topla voda ali para. Odprtina ali odprtine za dovod neogrevanega zraka se morajo pri ogrevanju teh prostorov zapreti.

44. člen

Strojnica oziroma prostor za pomožne vrvenice mora imeti električno razsvetljavo jakosti najmanj 200 lx, merjeno na podu. Stikalo za razsvetljavo mora biti na notranji strani poleg vhodnih vrat.

Tokokrog za razsvetljavo strojnice mora biti ločen od tokokroga za pogon dvigala. Tok se mora dovajati po posebnem vodniku ali s priključitvijo pred glavnim stikalom.

V strojnici oziroma prostoru za pomožne vrvenice mora biti najmanj ena vtičnica z zaščitnim kontaktom. Vtičnica se poveže z instalacijo objekta prek posebne varovalke.

45. člen

V prostoru za pomožne vrvenice mora biti poleg vhoda stikalo z napisom "STOJ" in jasno označenima položajema vklopa in izklopa. Z njim se izklopita pogon dvigala in avtomatična vrata, tako da obmirujeta.

46. člen

Za vnašanje težjih delov opreme dvigala se mora pod stropom strojnice vgraditi montažni nosilec (kavelj) za dvigalno napravo ali več njih, ki se dimenzionirajo za predvidene obremenitve. Na montažnem nosilcu (kavlju) za dvigalno napravo mora biti označena največja dopustna obremenitev.

Montažni nosilci (kavlji) morajo biti razporejeni glede na razporeditev opreme dvigala in montažno odprtino.

47. člen

Če je v strojnici oziroma prostoru za pomožne vrvenice krmilje, mora biti v tem prostoru aparat za gašenje požara na električnih napravah.

Potrošni material (krpe za čiščenje, maziva itd.) se mora hraniti v ročkah s pokrovom, izdelanih iz nevnetljivega materiala.

IV. JAŠKOVNA VRATA

48. člen

Jaškovna vrata so sestavljena iz polnih kril in okvira. V zaprtem položaju reže med vratnimi krili, krili in okvirom ter pragom in vratnimi krili ne smejo biti večje od 10 mm. Morebitne vdolbine se morajo upoštevati pri merjenju reže.

Na zunanji strani kril avtomatičnih vrat ne sme biti vdolbin ali izboklin, večjih od 3 mm. Te izbokline ali vdolbine morajo biti zaobljene v obeh smereh gibanja vratnih kril.

Če je na jaškovnih vratih ročica v vdolbini z notranje strani krila, ta vdolbina ne sme biti globlja od 30 mm in ne širša od 40 mm. Vdolbina mora biti navzgor in navzdol izpeljana poševno pod kotom najmanj 60 stopinj na vodoravnico.

Če je kabina dvigala brez vrat, mora biti notranja stran jaškovnih vrat ravna in gladka, v zaprtem položaju pa morajo biti vrata v isti ravnini kot stena jaška.

49. člen

Jaškovna vrata (krila in okvir), razen prozornih kontrolnih odprtin, morajo biti iz kovine, odporne proti deformacijam, ter izdelana in vgrajena tako, da zagotavljajo pravilno delovanje naprave za zaklepanje vrat.

Mehanska trdnost in togost jaškovnih vrat morata biti taki, da ju vodoravna sila 300 N (ki deluje pravokotno na površino 5 cm2) na kateremkoli mestu kril zaklenjenih vrat z ene ali druge strani ne deformira trajno, da jih ne deformira elastično za več kot 15 mm in da ne povzroči motnje, ki bi vplivala na pravilno delovanje vrat in naprave za zaklepanje.

50. člen

Če je kabina dvigala brez vrat, elastične deformacije na jaškovnih vratih proti notranjosti jaška ne smejo biti večje od 5 mm, kadar sila 300 N deluje pravokotno na površino 5 cm2 z zunanje strani vratnih kril.

Pri delovanju ročne sile 150 N brez uporabe orodja na najkritičnejšem mestu v smeri odpiranja vodoravno smičnih jaškovnih vrat reže med vratnimi krili, krili in nadbojem ter pragom in vratnimi krili ne smejo biti večje od 30 mm.

51. člen

Svetla višina jaškovnih vrat mora znašati najmanj 2 m, s tem da je dovoljeno zmanjšanje za največ 50 mm.

Svetla širina jaškovnih vrat ne sme biti večja od 50 mm z vsake strani od širine vhoda v kabino.

52. člen

Na vsakem dostopu k jašku mora biti prag, ki zdrži vse obremenitve pri vstopu in izstopu oseb ter pri nakladanju in razkladanju tovora.

53. člen

Jaškovna vrata morajo biti izdelana tako, da se med delovanjem ne zatikajo, da ne izskočijo iz ležišča ali vodil in da ne zapustijo poti vodenja.

Vodoravno smična jaškovna vrata morajo biti vodena na zgornjem in spodnjem robu vratnih kril.

Navpično smična jaškovna vrata morajo biti vodena na obeh navpičnih robovih vratnih kril.

54. člen

Krila navpično smičnih vrat morajo biti obešena na dveh neodvisnih nosilnih elementih in uravnotežena. Vodila za vratna krila morajo biti odporna proti ognju.

Vsi nosilni elementi se izračunavajo z varnostnim faktorjem najmanj 8.

Premer vrvenice za nosilno vrv mora biti najmanj 25 x d, pri čemer je d premer vrvi.

Nosilna vrv oziroma verige morajo biti zavarovane pred izpadanjem iz vrvenice oziroma z verižnika.

Nosilec vratnih kril mora biti izračunan tako, da zdrži breme, ki gre čezenj, pri čemer je treba upoštevati tudi težo naslonjenih odprtih vrat. Nosilec spodnjega vratnega krila mora biti izdelan tako, da pri dotiku s podom ne poškoduje osebe, ki pristopa k postaji. Rob zgornjega vratnega krila mora biti obložen e elastičnim trakom.

55. člen

Za vodoravno smična avtomatična jaškovna vrata oziroma druge vrste strojno premikanih vrat morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

1)

sprednji vratni rob mora biti gladek in zaobljen;

2)

sila, ki je potrebna, da bi se preprečilo zapiranje vrat, ne sme biti večja od 150 N, razen v prvi tretjini poti zapiranja vrat;

3)

kinetična energija jaškovnih vratnih kril in mehanskih delov, ki so z njimi trdno povezani, izračunana ali merjena pri srednji hitrosti zapiranja, ne sme biti večja od 10 J. Če oseba pri vstopu v kabino ali izstopu iz nje prepreči zapiranje vrat, se morajo vrata avtomatično odpreti z varnostno napravo. Zadostuje, da je taka varnostna naprava samo na kabinskih vratih. Varnostna naprava se lahko izklopi v času zadnjih 50 mm poti vsakega vratnega krila. Če se varnostna naprava za preprečevanje zapiranja vrat izklopi po preteku nastavljenega časa, kinetična energija gibljivih delov ne sme biti večja od 4 J;

4)

če je kinetična energija, izračunana po 3. točki tega člena večja od 10 J, mora biti srednja hitrost zapiranja vratnih kril manjša od 0,3 m/s, vrata pa se morajo zapirati s stalnim pritiskom na gumb.

56. člen

Navpično smična jaškovna vrata smejo imeti samo dvigala za prevoz tovora s spremljevalcem in za prevoz motornih vozil.

Navpično smična vrata se smejo strojno zapirati, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1)

da se s stalnim pritiskom na gumb krmili delovanje vrat;

2)

da znaša srednja hitrost zapiranja vrat največ 0,3 m/s;

3)

da so kabinska vrata zaprta najmanj dve tretjini, preden se začnejo zapirati jaškovna vrata.

Kabinska vrata so lahko izdelana iz žične mreže, vendar okence mreže ne sme biti daljše od 10 mm in ne višje od 60 mm.

57. člen

Krilo avtomatičnih vrat ne sme biti širše od 0,60 m in mora izpolnjevati pogoje, določene v 55. členu tega pravilnika.

58. člen

Naravna ali umetna osvetljenost, merjena na podu pred jaškovnimi vrati, mora znašati najmanj 50 lx.

59. člen

Na jaškovnih vratih, ki se odpirajo ročno, se praviloma postavi ena ali več prozornih kontrolnih odprtin, ki morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

1)

da imajo tako mehansko trdnost in togost, da jih vodoravna sila 300 N, ki deluje pravokotno na ploskev 5 cm2, na kateremkoli mestu kril zaklenjenih vrat z ene ali druge strani ne deformira trajno, da jih ne deformira elastično za več kot 15 mm in da ne povzroči motnje pri kasnejšem pravilnem delovanju vrat in naprave za zaklepanje;

2)

da je trdno vgrajen prozoren material, debel najmanj 6 mm;

3)

da je celotna ploskev kontrolnih odprtin vsakih jaškovnih vrat najmanj 150 cm2, ploskev posamičnih kontrolnih odprtin pa najmanj 100 cm2;

4)

da širina kontrolnih odprtin ni manjša od 60 mm in ne večja od 150 mm, spodnji rob kontrolnih odprtin, ki je širok več kot 80 mm, pa mora biti najmanj 1 m nad podom.

60. člen

Če dvigalo obratuje ali če kabina ni na postaji ali v območju odklepanja, mora biti pri pristajanju preprečeno odpiranje jaškovnih vrat oziroma kateregakoli krila, če so vrata večkrilna.

Območje odklepanja je lahko največ 0,25 m nad pragom jaškovnih vrat in pod njim. Če so jaškovna vrata avtomatična in če se premikajo skupaj s kabinskimi vrati, se lahko območje odklepanja poveča največ do 0,35 m nad pragom jaškovnih vrat ali pod njim.

61. člen

Kabina dvigala se ne sme premakniti in ne gibati, če jaškovna vrata ali katerokoli krilo večkrilnih vrat ni zaprto in zaklenjeno.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se sme kabina dvigala gibati, če so vrata odprta, v območju odklepanja, ob pristajanju in naknadnem niveliranju točnosti pristajanja na postaji in nad nivojem postaje pri rampni vožnji v območju največ 1,65 m pod nadzorstvom spremljevalca dvigala.

Višina prostega prostora med pragom kabine in nadbojem jaškovnih vrat mora biti ne glede na položaj kabine pri rampni vožnji najmanj 2 m, omogočeno pa mora biti tudi normalno zapiranje jaškovnih vrat.

62. člen

Naprava za zaklepanje jaškovnih vrat mora delovati, kadar so vrata zaprta in preden se kabina premakne s postaje.

Elementi naprave za zaklepanje in elementi za njeno pritrditev morajo biti izdelani iz kovine ali ojačeni s kovino ter odporni proti udarcu.

Naprava za zaklepanje mora biti zavarovana pred prahom.

Naprava za zaklepanje vrtljivih vrat mora biti taka, da ostanejo vrata zaklenjena, čeprav se vratno krilo povesi.

V višini (točki) zaklepanja mora naprava za zaklepanje brez trajnih deformacij zdržati silo, ki deluje v smeri odpiranja vrat, in sicer najmanj 1000 N - če so vrata smična in 3000 N - če so vrata vrtljiva.

63. člen

Zapah jaškovnih vrat mora segati v ležišče najmanj 7 mm (risba št. 2), kar se kontrolira z električno varnostno napravo za kontrolo zaklenjenosti jaškovnih vrat.

Risba št. 2

&fbco;binary entityId="25b901d6-9d7f-4f9a-b351-1fc1260083e1" type="jpg"&fbcc;

Zveza med gibljivim delom varnostnega kontakta, ki prekine varnostni tokokrog, in zapahom mora biti neposredna, brez naravnavanja ali z naknadnim naravnavanjem. Naknadno lahko kontakt naravna samo strokovna oseba, ki vzdržuje in preskuša dvigalo.

Kontrola elementov naprave za zaklepanje mora biti enostavna.

Če so kontakti naprave za zaklepanje v okrovu, morajo ostati odviti vijaki za pritrditev pokrova v luknjicah okrova ali pokrova.

64. člen

Zapah mora delovati in ostati v zaklenjenem položaju s silo lastne teže, stalnega magneta ali vzmeti. Vzmeti morajo delovati na pritisk in biti vodene, pri odklepanju pa njihovi navoji ne smejo nalegati drug na drugega.

Če se zapah drži v zaklenjenem položaju s silo stalnega magneta, se delovanje magneta ne sme oslabiti z udarci ali segrevanjem.

Pri okvari stalnega magneta ali vzmeti se zapah ne sme odkleniti zaradi delovanja lastne teže.

65. člen

Če se jaškovna vrata med gibanjem kabine nasilno odklenejo, se mora dvigalo ustaviti.

Vsa jaškovna vrata morajo biti izdelana tako, da se od zunaj lahko odklenejo s posebnim trikotnim ključem (risba št. 3):

Risba št. 3

&fbco;binary entityId="7d6be0c3-08d7-48ff-a3f1-edf1efb6a113" type="jpg"&fbcc;

Ko se vrata odklenejo s posebnim trikotnim ključem, zapah ne sme ostati v odklenjenem položaju, če so jaškovna vrata zaprta.

Če se jaškovna vrata premikajo skupaj s kabinskimi vrati, mora obstajati naprava (vzmet ali utež), ki avtomatično zapre jaškovna vrata, kadar kabina ni v območju njihovega odklepanja.

66. člen

Vsaka jaškovna vrata morajo imeti električno varnostno napravo za kontrolo zaprtosti vrat.

Če se vodoravno smična jaškovna vrata in kabinska vrata premikajo skupaj, se lahko uporablja ista naprava za kontrolo zaprtosti in kontrolo zaklenjenosti, pogoj pa je, da ta naprava deluje samo, kadar so vrata popolnoma zaprta.

Če so jaškovna vrata vrtljiva, mora biti naprava za kontrolo zaprtosti vrat na tisti strani, na kateri se vrata zapirajo, ali na napravi za zaklepanje vrat.

67. člen

Če imajo vodoravno in navpično smična vrata več kril, ki so med seboj neposredno mehansko povezana, se sme zakleniti samo eno krilo, pogoj pa je, da se s tem prepreči odpiranje drugih kril.

Električna varnostna naprava za kontrolo zaprtosti vrat se lahko postavi samo na eno vratno krilo.

68. člen

Če so krila jaškovnih vrat med seboj posredno mehansko povezana z vrvmi, verigami ali jermeni, morajo biti le-ti izdelani v skadu z zahtevami za delovanje vrat. Varnost te povezave se preskuša v določenih časovnih presledkih po navodilu proizvajalca.

Zakleniti se sme samo eno vratno krilo, če se s tem prepreči odpiranje drugih kril. Na drugih vratnih krilih ne sme biti ročic za odpiranje.

Položaj zaprtih, vendar nezaklenjenih vratnih kril, se mora kontrolirati z varnostno električno napravo za kontrolo zaprtosti nezaklenjenih kril, če imajo vrata več kril.

69. člen

Polavtomatična jaškovna vrata morajo imeti napravo za zmanjšanje hitrosti zapiranja vrat, ki začne delovati najpozneje 50 mm pred sprednjim robom vratnega krila in vratnim okvirom.

70. člen

Avtomatična jaškovna vrata se morajo po določenem času zapreti, če ni bil dan ukaz za vožnjo.

71. člen

Dvigalo mora biti konstruirano tako, da ga z nobenega mesta, dostopnega osebam, ni mogoče pognati samo s kakšnim nenavadnim postopkom, če jaškovna vrata niso zaprta in zaklenjena.

V. KABINA

72. člen

Čista višina notranjosti kabine mora znašati najmanj 2,2 m.

Svetla višina vhoda v kabino mora znašati najmanj 2 m, vendar je dovoljeno zmanjšanje največ za 50 mm.

73. člen

Največje koristne površine poda kabine za prevoz oseb, ne da bi bilo dvigalo preobremenjeno, so določene v tabeli št.2:

Nazivna nosilnost kg	Največja koristna površina poda kabine m2	Največje število oseb
100	0,40	1
180	0,50	2
225	0,70	3
300	0,90	4
375	1,10	5
400	1,17	5
450	1,30	6
525	1,45	7
600	1,60	8
630	1,66	8
675	1,75	9
750	1,90	10
800	2,00	10
825	2,05	11
900	2,20	12
975	2,35	13
1000	2,40	13
1050	2,50	14
1125	2,65	15
1200	2,80	16
1250	2,90	16
1275	2,95	17
1350	3,10	18
1425	3,25	19
1500	3,40	20
1600	3,56	21
1800	3,88	24
2100	4,36	28
2500	5,00	33

Če je nazivna nosilnost dvigala večja od 2500 kg, se sme koristna površina kabine za vsakih novih 100 kg tovora povečati največ za 0,16 m2.

Za vmesne vrednosti nazivne nosilnosti se največja koristna površina izračuna z linearno interpolacijo.

Največje število oseb se izračuna po obrazcu:

		      nazivna nosilnost
največje število oseb = ---------------------------------, 
                       	                  75


rezultat pa zaokroži na prvo manjše celo število.

Če je nazivna nosilnost dvigala za več kot 15% večja od vrednosti v tabeli, mora največje dopustno število oseb ustrezati koristni površini kabine.

74. člen

Za dvigala za prevoz pohištva s spremljevalcem, katerih največja nazivna hitrost je 1 m/s, se mora nazivna nosilnost izračunati z najmanj 220,0 kg/m2 koristne površine poda kabine.

Za bolniška dvigala s posteljo in spremljevalcem se mora nazivna nosilnost ne glede na nazivno hitrost izračunati z najmanj 300 kg/m2 koristne površine poda kabine.

Za dvigala za prevoz tovora s spremljevalcem, katerih nazivna nosilnost je največ 1000 kg in so namenjena predvsem za kosovno blago, ki se naklada in razklada ročno ali z ročnim vozičkom, se mora nazivna nosilnost izračunati z najmanj 150,0 kg/m2 koristne površine poda kabine.

Za dvigala za prevoz tovora s spremljevalcem, katerih nazivna nosilnost je več kot 1000 kg in v katera zapelje viličar, se mora nazivna nosilnost izračunati z najmanj 250,0 kg/m2 koristne površine poda kabine.

Za dvigala za prevoz motornih vozil s spremljevalcem se mora nazivna nosilnost izračunati z najmanj 200,0 kg/m2 koristne površine poda kabine.

Za dvigala z bobnom ali verižnikom s spremljevalcem se mora nazivna nosilnost izračunati z najmanj 200,0 kg/m2 koristne površine poda kabine.

Dvigala iz prvega do šestega odstavka tega člena morajo imeti spremljevalca.

Jaškovna vrata in sistem za krmiljenje dvigal iz prvega do šestega odstavka tega člena morata biti izvedena tako, da se dvigalo uporablja samo s posebnim ključem.

75. člen

V objektu, katerega najvišja postaja je na višini več kot 30 m, računano od nivoja terena, mora biti najmanj eno dvigalo s kabino z večjimi dimenzijami. Pod kabine takega dvigala mora biti širok najmanj 1 m, dolg pa 2,1 m. Odprtina vhoda v kabino mora biti široka najmanj 0,8 m. Pod kabine tega dvigala se izračuna z obremenitvijo najmanj 500,0 kg/m2.

Nazivna nosilnost dvigala iz prvega odstavka tega člena mora biti po 73. členu tega pravilnika sorazmerna s površino poda kabine. Nazivna nosilnost takega dvigala se lahko zmanjša največ do 400 kg:

1)

če je v kabini vgrajena naprava za kontrolo preobremenitve, s katero se izklopi krmilje ter dajo zvočni in svetlobni signali za preobremenitev;

2)

če je naprava za prisilno ustavljanje kabine dimenzionirana za nosilnost, ki je sorazmerna s površino poda kabine;

3)

če je vlečna sposobnost pogonske vrvenice pri statični obremenitvi dimenzionirana tako, da pri obremenitvi, ki je sorazmerna s površino poda kabine, vrvi ne drsijo.

76. člen

Bolniška dvigala s posteljo in dvigala za prevoz tovora s spremljevalcem, pri katerih je površina poda kabine do 3,5 m2, vendar se samo občasno uporabljajo za prevoz bolnikov ali tovora, del njegove kabine - največ polovica pa se uporablja za prevoz oseb, se lahko pregradijo z vrati. Nazivna nosilnost dvigala se določi samo za nepregrajeni del kabine, vendar ne sme biti manjša od 400 kg. Če se pregradna vrata odprejo, se mora dvigalo ustaviti, nov ukaz pa se lahko da samo iz kabine s preklopnikom na ključ. Če je krmilje dvigala zbirno, se mora dvigalo ustaviti, ko se pregradna vrata odprejo, zunanji pozivi pa se ne razveljavijo.

77. člen

Kabina in protiutež dvigala morata imeti najmanj po štiri drsne ali kotalne čeljusti kabine.

Vodilne čeljusti kabine morajo biti izdelane in postavljene tako, da se tudi ob poškodbi ne ločijo od vodila.

78. člen

Pri izračunu nosilnih elementov dvigala se morajo upoštevati največje obremenitve, ki nastanejo zaradi tovora in nakladalnih naprav pri nakladanju ali razkladanju tovora.

79. člen

Kabina dvigala mora biti ograjena s polnimi stenami, podom in stropom.

Na kabini dvigala smejo biti odprtine za vstop oseb ali nakladanje tovora, odprtina za zasilni izhod z vrati ali pokrovom in odprtine za prezračevanje.

80. člen

Stene, pod in strop kabine, okvir kabine in vodilna čeljust morajo imeti kot celota zadostno mehansko trdnost, da zdržijo udarce in obremenitve, ki jim je kabina izpostavljena med obratovanjem dvigala, ko delujejo lovilne naprave in ko kabina nasede na blažilnike.

Stene kabine morajo biti izdelane tako, da brez trajne deformacije zdržijo silo 300 N, ki deluje pravokotno na katerokoli točko stene, če enakomerno obremenjuje krožno ali kvadratno ploskev 5 cm2.

Pri delovanju sile iz drugega odstavka tega člena upogib ne sme biti večji od 15 mm.

Stene, pod in strop kabine ne smejo biti izdelani iz lahko vnetljivega materiala, ki ustvarja veliko dima in življenjsko nevarnih plinov.

Pod kabine dvigala se mora izračunati z obremenitvijo najmanj 500 kg/m2.

81. člen

Električna varnostna naprava, s katero se izklopi zunanji poziv dvigala, mora začeti delovati, ko se pod kabine obremeni z največ 15 kg, kar pa ne velja za dvigala z zbirnim krmiljem.

Deli poda kabine, ki nalegajo na vzmeti ali elastične podloge in se uporabljajo za aktiviranje električne varnostne naprave za izklop zunanjega poziva, morajo biti na vhodni strani kabine in široki toliko kot kabina, dolgi pa najmanj 0,6 m, merjeno od sprednjega roba praga.

Zunanji poziv se lahko izklopi s posebnim bistabilnim stikalom - samo pri dvigalih s spremljevalcem.

82. člen

Če so na dvigalih za prevoz oseb v zgradbah, ki niso namenjene za stanovanje, zastekljeni jaški, se smejo zastekliti tudi stene kabine.

83. člen

Za zasteklitev sten kabine se mora uporabljati prozorno in kaljeno steklo. Če je steklo široko 0,7 m, mora biti debelo najmanj 11 mm, če je široko največ 0,5 m, mora biti debelo najmanj 9 mm, če pa je široko 0,25 m, mora biti debelo najmanj 7 mm.

Spodnji rob stekla mora biti najmanj 0,3 m nad podom kabine.

84. člen

Stena kabine pred potjo protiuteži se ne sme zastekliti.

85. člen

Na pragu kabine mora biti predpasnik, širok najmanj toliko kot svetla širina jaškovnih vrat. Navpični del predpasnika mora biti na spodnjem koncu izpeljan poševno pod kotom najmanj 60 stopinj proti vodoravnici, nagib pa mora biti najmanj 50 mm, merjeno vodoravno.

Celotna višina predpasnika mora biti najmanj 0,75 m.

86. člen

Navpični del predpasnika dvigala za rampno vožnjo mora segati najmanj 0,10 m pod prag jaškovnih vrat, ko je kabina v najvišjem položaju.

87. člen

Na vsakem vhodu v kabino mora biti prag, ki mora zdržati vse obremenitve pri nakladanju in razkladanju tovora.

Če gre za dvigala za prevoz tovora s spremljevalcem, se mora sprednji rob poda kabine na vhodu v kabino izračunati za obremenitev v eni točki, ki znaša 30% teže tovora, postavljenega na sredini roba poda.

Za dvigala, v katerih kabino pri nakladanju ali razkladanju zapelje viličar s tovorom, se mora sprednji rob poda kabine na vhodu v kabino izračunati za obremenitev 40% v obeh točkah, ki sta 0,4 m levo in desno od sredine sprednjega roba poda.

Če gre za dvigala za prevoz motornih vozil, se mora pri izračunu obremenitve upoštevati obremenitev na sprednjem robu poda kabine, kot je določeno v tretjem odstavku tega člena, vendar v razdalji 0,6 m, ne pa 0,4 m.

88. člen

Na vhodih v kabino dvigala morajo biti vrata.

Eden ali dva vhoda v kabino dvigala za prevoz tovora s spremljevalcem sta lahko brez vrat, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1)

da se dvigalo uporablja samo s spremljevalcem;

2)

da je nazivna hitrost dvigala manjša od 0,63 m/s;

3)

da je najkrajša razdalja med robom praga vhoda in odprtino na bočni strani kabine večja od 0,8 m in da je najkrajša razdalja med robom praga vhoda in odprtino kabine na nasprotni strani večja od 1,5 m;

4)

da je dopustno število oseb za prevoz omejeno po tabeli 2, pri čemer se pri izračunu koristne površine poda kabine ne upošteva 0,1 m, merjeno od roba praga kabine;

5)

da je tipkalo v kabini oddaljeno najmanj 0,4 m od vhoda v kabino.

89. člen

Kabinska vrata morajo imeti polna krila.

Pri dvigalih za prevoz tovora s spremljevalcem se smejo vgraditi rešetkasta navpično smična vrata, če so mere odprtin rešetke vodoravno največ 10 mm, navpično pa največ 60 mm.

90. člen

Kabinska vrata morajo zapirati ves vhod v kabino.

Če gre za dvigala za prevoz tovora s spremljevalcem in če je vhod v kabino višji od 2,5 m, smejo biti zaprta kabinska vrata visoka najmanj 2 m, pogoj pa je, da so vrata navpično smična in da nazivna hitrost dvigala ni večja od 0,63 m/s.

91. člen

Če so kabinska vrata zaprta, reže med vratnimi krili, krili in vratnim okvirom ter krili in pragom ne smejo biti večje od 10 mm. Morebitne vdolbine se morajo upoštevati pri merjenju reže.

92. člen

Če so kabinska vrata vrtljiva, morajo imeti mejnike, ki omejujejo kot odpiranja vratnih kril.

93. člen

Na kabinskih vratih morajo biti kontrolne odprtine, če so take odprtine na jaškovnih vratih. Za zapiranje teh odprtin se mora uporabiti prozorno in kaljeno steklo, debelo najmanj 7 mm, ali drug prozoren material.

Kadar kabina stoji na postaji,se mora najmanj ena kontrolna odprtina na kabinskih vratih ujemati s kontrolno odprtino na jaškovnih vratih.

Če so kabinska vrata avtomatična, kontrolne odprtine niso obvezne.

94. člen

Kabinska vrata morajo imeti v zaprtem položaju tako mehansko trdnost in togost, da jih vodoravna sila 300 N, ki deluje pravokotno na površino vrat z notranje strani kabine, razporejena pa je na ploskev 5 cm2, na kateremkoli mestu vratnih kril ne deformira trajno, ne deformira elastično za več kot 15 mm in ne povzroči motnje pri pravilnem delovanju vrat.

95. člen

Vrata in vratni okvir morata biti izdelana tako, da se osebe pri zapiranju in odpiranju vrat ne morejo poškodovati.

Na notranji strani kril strojno premikanih vrat ne sme biti vdolbin ali izboklin, večjih od 3 mm. Te izbokline ali vdolbine morajo biti zaobljene v obeh smereh gibanja vratnih kril.

96. člen

Če so avtomatična samo kabinska vrata, se ne smejo avtomatično zapreti, kadar so jaškovna vrata odprta.

97. člen

Za vodoravno smična avtomatična kabinska vrata morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

1)

sprednji vratni rob mora biti gladek in zaobljen;

2)

sila, ki je potrebna, da bi se preprečilo zapiranje vrat, ne sme biti večja od 150 N, razen v prvi tretjini poti zapiranja vrat;

3)

kinetična energija kril kabinskih vrat in mehanskih delov, ki so z njimi trdno povezani, izračunana ali merjena pri srednji hitrosti zapiranja, ne sme biti večja od 10 J.

Če oseba pri vstopu v kabino ali izstopu iz nje prepreči zapiranje vrat, se morajo vrata avtomatično odpreti z varnostno napravo. Varnostna naprava se lahko izklopi v času zadnjih 50 mm poti vsakega vratnega krila.

Če se varnostna naprava za preprečevanje zapiranja vrat izklopi po preteku nastavljenega časa, kinetična energija gibljivih delov vrat ne sme biti večja od 4 J;

4)

če je kinetična energija, izračunana po 3. točki tega člena, večja od 10 J, mora biti srednja hitrost zapiranja vratnih kril manjša od 0,3 m/s, vrata pa se morajo zapirati pod stalno kontrolo osebe (na primer s stalnim pritiskom na gumb).

98. člen

Navpično smična kabinska vrata smejo imeti samo dvigala za prevoz tovora s spremljevalcem.

Navpično smična vrata se smejo strojno zapirati, če delovanje vrat neprestano krmili spremljevalec dvigala in če je srednja hitrost zapiranja vratnih kril največ 0,3 m/s.

99. člen

V kabini brez vrat mora biti fotoelektrična ali podobna naprava, ki preprečuje, da se kabina začne gibati, oziroma ustavi kabino, če se giblje.

Svetlobna zapora mora biti 0,7 m nad podom kabine na okviru vhoda v kabino.

Kabina se ponovno začne gibati na ukaz za vožnjo iz kabine.

Pod kabine dvigal brez kabinskih vrat za prevoz tovora z vozički s spremljevalcem mora biti nagnjen 1 : 100 od vhoda proti notranjosti kabine.

100. člen

Na kabinskih vratih mora biti električna varnostna naprava za kontrolo zaprtosti kabinskih vrat, ki preprečuje gibanje kabine, če vrata ali katerokoli krilo večkrilnih vrat ni zaprto.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se sme kabina gibati z odprtimi vrati:

1)

če električne naprave, s katero se izklopi zunanji poziv dvigala, prek poda kabine niso obremenile osebe ali tovor;

2)

v območju odklepanja pri pristajanju in naknadnem niveliranju točnosti pristajanja na postaji;

3)

nad nivojem postaje pri rampni vožnji v območju največ 1,65 m pod nadzorstvom spremljevalca dvigala.

101. člen

Če so vodoravno ali navpično smična kabinska vrata sestavljena iz več kril, ki so med seboj neposredno mehansko povezana, se lahko samo na enem krilu vgradi električna varnostna naprava za kontrolo zapiranja.

Naprava iz prvega odstavka tega člena se mora vgraditi na vodilno krilo teleskopskih vrat oziroma na pogonsko napravo vrat, če sta vratno krilo in pogonska naprava neposredno povezana.

Če je na večkrilnih kabinskih vratih naprava za zaklepanje, se sme mehansko zakleniti samo eno vratno krilo, pogoj pa je, da se s tem prepreči odpiranje drugih med seboj neposredno povezanih kril.

102. člen

Če so krila kabinskih vrat med sboj mehansko povezana z vrvmi, jermeni, verigami in podobno, morajo biti le-ti izdelani v skladu z zahtevami za delovanje vrat. Varnost in brezhibnost mehanske povezave se morata kontrolirati po navodilu proizvajalca.

Dovoljeno je, da se električna varnostna naprava za kontrolo zaprtosti vrat vgradi na vratno krilo, ki ni pogonsko, če je drugo krilo neposredno mehansko povezano s pogonsko napravo vrat.

103. člen

Če se kabina ustavi blizu jaškovnih vrat in če je pogon vrat izklopljen, mora biti omogočeno, da se kabinska vrata odprejo skozi odprtino jaškovnih vrat oziroma da se kabinska vrata in jaškovna vrata odprejo iz kabine, če imajo skupni pogon.

Odpiranje kabinskih vrat po prvem odstavku tega člena mora biti omogočeno v območju odklepanja. Sila, potrebna za odpiranje teh vrat, ne sme biti večja od 300 N.

Sila, potrebna za odpiranje kabinskih vrat med vožnjo mora biti za nazivne hitrosti dvigala, ki so večje od 1 m/s, večja od 50 N, razen v območju pristajanja kabine.

104. člen

Da bi se kabinska vrata zaklepala, morata biti izpolnjena naslednja pogoja:

1)

če je prost prostor med zaprtimi kabinskimi vrati in nasprotno steno večji od 150 mm, se morajo kabinska vrata avtomatično zakleniti, preden kabina zapusti območje postaje. Naprava za zaklepanje se mora zakleniti s silo vzmeti ali silo teže. Če je mehanizem naprave za zaklepanje v zaklenjenem položaju, se lahko kabinska vrata odprejo največ 50 mm;

2)

če kabina zapusti območje postaje z nezaklenjenimi vrati, in sicer najpozneje, ko se kabina oddalji 0,4 m od postaje, se kabinska vrata prisilno zaklenejo ali se varnostni tokokrog krmiljenja dvigala prisilno prekine s kontrolnim kontaktom in dvigalo ustavi.

105. člen

Osebe se iz kabine rešujejo od zunaj, praviloma z napravo za primikalno vožnjo.

106. člen

Če gre za bolniška dvigala in dvigala za prevoz oseb z nosilnostjo več kot 8 oseb in če je razlika v nivoju med dvema sosednima postajama večja od 3,5 m in če ostane pred jaškovno odprtino manj kot 0,5 m proste višine kabinske odprtine, ko kabina popolnoma stisne blažilnike in na njih miruje, mora biti na strehi kabine odprtina za zasilni izhod.

Odprtine za zasilni izhod na strehi kabine se zaprejo tako, da se pokrov zaklene.

Mere odprtine za zasilni izhod na strehi kabine morajo biti najmanj 0,35 x 0,50 m.

107. člen

Če na strehi kabine ni odprtine za zasilni izhod, mora biti streha izdelana iz materiala, ki se lahko prereže. Na zunanji strani strehe mora biti označeno mesto, kjer se streha najlažje prereže.

108. člen

Vrata za zasilni izhod iz kabine se lahko vgradijo, če sta v jašku najmanj dve dvigali, vodoravna razdalja med dvema sosednima pragoma vrat za zasilni izhod pa ni večja od 0,3 m.

Višina svetle odprtine vrat za zasilni izhod mora znašati najmanj 1,8 m, širina pa najmanj 0,35 m.

109. člen

Vrata za zasilni izhod iz kabine se morajo od zunaj odpirati brez ključa, iz kabine pa samo s posebnim ključem (risba št. 3).

Vratna krila iz prvega odstavka tega člena se ne smejo odpirati v jašek.

Vrata se ne smejo postaviti na vozni poti protiuteži in ne na strani kakšne trdne pregrade, ki bi preprečevala reševanje oseb iz kabine.

110. člen

Pokrov odprtine za zasilni izhod se mora iz notranjosti kabine odpirati s posebnim ključem (risba št. 3), od zunaj pa brez ključa.

Pokrov se ne sme odpirati v notranjost kabine. Odprt pokrov ne sme segati čez rob strehe kabine.

111. člen

Zaprt pokrov oziroma vrata za zasilni izhod iz kabine morajo biti zaklenjena.

Ali je pokrov oziroma ali so vrata zaklenjena, se kontrolira z električno varnostno napravo za kontrolo zaklenjenosti vrat in pokrova odprtine za zasilni izhod na kabini, ki prepreči obratovanje dvigala, če pokrov oziroma vrata niso pravilno zaprta in zaklenjena.

112. člen

Pravilnik o tehničnih normativih za dvigala na električni pogon za navpičen prevoz oseb in tovora

Časovnica