ZTPPIZ – Zakon o temeljnih pravicah iz...

300. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O TEMELJNIH PRAVICAH IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

Razglaša se zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 22. aprila 1982.

P št. 183

Beograd, 22. aprila 1982

Predsednik Predsedstva SFRJ: Sergej Kraigher s. r. Predsednik Skupščine SFRJ: Dragoslav Marković s. r.

Z A K O N
O TEMELJNIH PRAVICAH IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev v združenem delu.

Ta zakon ureja tudi posebne pogoje, pod katerimi borci narodnoosvobodilne vojne - delavci v združenem delu pridobivajo in uveljavljajo temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Ta zakon določa tudi pravico drugih delovnih ljudi do pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da se v skladu z zakonom zagotovi njihova materialna in socialna varnost.

2. člen

Pri uveljavljanju pravice dela z družbenimi sredstvi si delavci v združenem delu z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem zagotavljajo na samoupravnih temeljih svojo materialno in socialno varnost za primer zmanjšane ali izgubljene delovne zmožnosti in za starost, za svoje družinske člane pa pravico do družinske pokojnine.

Za primere iz prvega odstavka tega člena zagotavljajo delavci v združenem delu svojo materialno in socialno varnost po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter minulega dela.

3. člen

Odnosi v pokojninskem in invalidskem zavarovanju delavcev kot sestavni del odnosov v združenem delu temeljijo na samoupravnih družbenoekonomskih odnosih pri pridobivanju, razporejanju in upravljanju dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.

Dohodek, ki ga delavci v združenem delu pridobijo v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s svojim živim delom ter z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot s svojim in družbenim minulim delom, ki vsebuje tudi minulo delo delavcev, ki uveljavljajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je osnova družbenoekonomskih odnosov med delavci v združenem delu in delavci, ki so uveljavili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

4. člen

Delavci v združenem delu zagotavljajo s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem svojo materialno in socialno varnost na podlagi svojega družbenoekonomskega položaja v združenem delu in delovnega prispevka, ki so ga dali s svojim živim in minulim delom pri pridobivanju dohodka temeljne organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti in celotnega družbenega dohodka.

5. člen

Delovni prispevek, ki ga je dal delavec v združenem delu s svojim živim in minulim delom pri pridobivanju dohodka temeljne organizacije združenega dela ali druge samoupravne organizacije ali skupnosti in celotnega družbenega dohodka, na podlagi katerega se pridobivajo in uveljavljajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se izkazuje z osebnim dohodkom, ki ga je pridobil s svojim živim in minulim delom v skladu z osnovami in merili za delitev sredstev za osebne dohodke.

6. člen

Delavec v združenem delu oziroma delavec, ki je uveljavil pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ima na podlagi svojega minulega dela:

-

pravico do odmere pokojnine po povprečju svojih valoriziranih osebnih dohodkov, pridobljenih v določenem obdobju;

-

pravico do ponovne odmere pokojnine na podlagi osebnega dohodka, ki ga je na podlagi minulega dela pridobil po uveljavitvi pravice do pokojnine, v skladu z zveznim zakonom;

-

pravico do usklajevanja pokojnine z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih na območju republike oziroma avtonomne pokrajine;

-

druge pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, določene z zakonom in samoupravnim splošnim aktom samoupravne interesne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Delavec, ki je uveljavil pravico do pokojnine, lahko uveljavi tudi druge osebne materialne pravice na podlagi minulega dela (pravico do stanovanja, pravico do uporabe objektov za počitek in rekreacijo, pravico do uporabe restavracije za družbeno prehrano idr.) po osnovah in merilih, določenih s samoupravnim splošnim aktom organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti in samoupravne interesne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skladu s skupnimi osnovami in merili, določenimi z družbenim dogovorom in zakonom.

7. člen

Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so neodtujljive, osebne materialne pravice.

Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen zapadlih, toda neizplačanih zneskov pokojnin in drugih denarnih prejemkov v primerih, določenih z zakonom, ne morejo zastareti.

Pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni mogoče prenesti na drugega.

8. člen

Delavci v združenem delu in delavci, ki so uveljavili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v samoupravnih interesnih skupnostih pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: skupnosti), uresničujejo po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter minulega dela svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter določajo skupne in posamične obveznosti do teh skupnosti, politiko razvoja, zboljševanja in izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter skupne in posamične pravice, ki jih v njih uveljavljajo.

Delavci v združenem delu in delavci, ki so uveljavili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v skupnostih z odločanjem na zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja, po delegacijah in delegatih, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter nadzorstvom nad delom organov in služb skupnosti.

Da bi skupnosti uresničevale skupne cilje, naloge in interese delavcev v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se lahko združujejo v širše interesne skupnosti in ustanavljajo zveze in druga združenja interesnih skupnosti ter vzpostavljajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.

Skupnosti medsebojno sodelujejo in s samoupravnim sporazumom urejajo vprašanja, ki so pomembna za uveljavljanje pravic delavcev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in druga vprašanja skupnega pomena.

Pri urejanju vprašanj, ki so pomembna za uveljavljanje pravic delavcev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sodelujejo skupnosti z organizacijami Zveze sindikatov. Način in oblike tega sodelovanja natančneje uredi samoupravni sporazum v skladu z zakonom.

9. člen

Sredstva, ki so potrebna za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zagotavljajo na samoupravnih temeljih v skladu z zakonom delavci v združenem delu in jih združujejo v okviru skupnosti v skladu z določenimi cilji, nalogami, skupnimi potrebami in interesi na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Sredstva iz prvega odstavka tega člena zagotavljajo delavci v združenem delu s prispevkom iz osebnega dohodka in s prispevkom iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela oziroma s prispevkom iz sredstev drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, v katerih delajo. Sredstva, ki jih zagotavljajo delavci s prispevkom iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, se izločajo praviloma v skladu s porastom družbene produktivnosti dela na območju republike oziroma avtonomne pokrajine.

V samoupravnem sporazumu se v skladu z zakonom določijo obveznosti, višina oziroma kriteriji in merila za določanje višine, način in roki za vplačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz drugega odstavka tega člena.

Pri zagotavljanju sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sodelujejo v skladu z zakonom oziroma odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti tudi družbenopolitične skupnosti.

10. člen

Delavci v združenem delu in delavci, ki so uveljavili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, planirajo v okviru skupnosti razvoj pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skladu z zakonom.

Cilji, naloge, skupne potrebe in interesi ter obseg sredstev, potrebnih za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se določajo z razvojnimi plani v skladu z materialnimi možnostmi združenega dela in porastom družbene produktivnosti dela in družbenega dohodka, ustvarjenega z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi.

11. člen

Delavci, katerih delo kot dopolnilno uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, oziroma delavci, katerih delo kot dopolnilno uporabljajo druge osebe, zagotavljajo materialno in socialno varnost zase in za svoje družinske člane z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem kot delavci v združenem delu.

Sredstva, potrebna za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev iz prvega odstavka tega člena, zagotavljajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, oziroma druge osebe, ki uporabljajo delo navedenih delavcev kot dopolnilno.

12. člen

Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, zagotavljajo materialno in socialno varnost zase in za svoje družinske člane z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem v skladu z zakonom.

13. člen

Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, zagotavljajo materialno in socialno varnost zase in za svoje družinske člane z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem v skladu z zakonom.

14. člen

Kmet in član njegovega gospodarstva, ki sta združila svoje delo, zemljišče, delovna sredstva oziroma druga sredstva v kmetovi lasti v kmetijsko zadrugo in druge oblike združevanja kmetov ali sta jih združila z delom delavcev in z družbenimi sredstvi v organizacijah združenega dela v odnosih trajnejše medsebojne povezanosti ali trajnejšega poslovnega sodelovanja, zagotavljata odvisno od stopnje združenosti dela in sredstev ter svojega prispevka k ustvarjanju in povečanju dohodka, svojo materialno in socialno varnost z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem v skladu z zakonom.

15. člen

Kmet in član njegovega gospodarstva, ki delata s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, nista pa združila dela in sredstev po 14. členu tega zakona, lahko zagotavljata svojo materialno in socialno varnost s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem v skladu z zakonom.

16. člen

S pokojninskim in invalidskim zavarovanjem se pod pogoji in na način, kot je to določeno z zakonom, obvezno zagotavlja materialna in socialna varnost vsakemu občanu za primer zmanjšane ali izgubljene delovne zmožnosti oziroma družinskim članom za primer njegove smrti, povzročene z opravljanjem del in nalog v zvezi z reševalnimi akcijami ali obrambo pred elementarnimi nesrečami, z opravljanjem samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ali državljanskih dolžnosti na poziv državnih in drugih pooblaščenih organov, obvezne vojaške službe, del in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, na mladinskih delovnih akcijah ter z opravljanjem drugih del in nalog, ki so po zakonu splošnega družbenega pomena.

II. TEMELJNE PRAVICE

17. člen

Temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tem zakonu so:

1) pravica do starostne pokojnine;

2) pravica do razporeditve na druga ustrezna dela oziroma delovne naloge, pravica do ustrezne zaposlitve, pravica do prekvalifikacije ali dokvalifikacije ter pravica do ustreznega denarnega nadomestila;

3) pravica do invalidske pokojnine;

4) pravica do družinske pokojnine;

5) pravica do denarnega nadomestila za telesno okvaro.

18. člen

Temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tem zakonu zagotavljajo in uveljavljajo z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem:

1)

delavci v delovnem razmerju v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, društvih in drugih organizacijah in skupnostih (v nadaljnjem besedilu: organizacije);

2)

izvoljeni ali imenovani nosilci samoupravne, javne ali druge družbene funkcije, če dobivajo za to delo osebni dohodek oziroma uveljavljajo nadomestilo osebnega dohodka za opravljanje te funkcije;

3)

delavci v delovnem razmerju pri delovnih ljudeh, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, oziroma delavci, katerih delo kot dopolnilno uporabljajo druge osebe.

Delavci iz prvega odstavka tega člena, ki jih je organizacija poslala v tujino, da opravljajo določena dela oziroma delovne naloge, zagotavljajo in uveljavljajo temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem tudi za čas, ko opravljajo ta dela oziroma delovne naloge v tujini, če ni z mednarodno pogodbo določeno drugače.

Temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tem zakonu zagotavljajo in uveljavljajo z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem tudi državljani Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki so sklenili delovno razmerje v organizaciji združenega dela, ki opravlja dejavnost v tujini.

19. člen

Temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tem zakonu zagotavljajo in uveljavljajo z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem:

1) državljani Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki so na ozemlju Socialistične federativne republike Jugoslavije zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih, če ni z mednarodno pogodbo določeno drugače;

2) državljani Socialistične federativne republike Jugoslavije, zaposleni v tujini, če niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja;

3) državljani Socialistične federativne republike Jugoslavije, zaposleni pri tujem delodajalcu v državi, v kateri so obvezno zavarovani, vendar v njej ne morejo uveljavljati pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so kot temeljne določene s tem zakonom, ali jih ne morejo uživati izven navedene države.

20. člen

Temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tem zakonu zagotavljajo in uveljavljajo z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem tuji državljani in osebe brez državljanstva, ki so na ozemlju Socialistične federativne republike Jugoslavije:

1) v delovnem razmerju v organizacijah ali pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, ali so delavci, katerih delo kot dopolnilno uporabljajo druge osebe;

2) v službi pri tujih fizičnih in pravnih osebah, če ni z mednarodno pogodbo določeno drugače;

3) v službi pri mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništvih, če je tako zavarovanje določeno z mednarodno pogodbo.

III. PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC

1. Starostna pokojnina

21. člen

Delavec oziroma delavka iz 18., 19. in 20. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 60 let oziroma 55 let in pokojninsko dobo 20 let.

Zavarovanec, ki nima dopolnjene pokojninske dobe 20 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 65 let oziroma zavarovanka 60 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni pokojninsko dobo 40 let oziroma zavarovanka 35 let ne glede na svojo starost.

22. člen

Če je za območje posamezne skupnosti z zakonom uvedena predčasna pokojnina, lahko zavarovanec v skladu z zakonom pridobi pravico do starostne pokojnine tudi pred dopolnjeno starostjo, predpisano v prvem odstavku 21. člena tega zakona, ko dopolni najmanj 35 let pokojninske dobe in 55 let starosti oziroma zavarovanka 30 let pokojninske dobe in 50 let starosti, ob ustreznem zmanjšanju pokojnine.

Ko uživalec pokojnine dopolni starost, predpisano za pridobitev pravice do starostne pokojnine (prvi odstavek 21. člena), se mu pokojnina iz prvega odstavka tega člena ne zmanjšuje.

23. člen

Zavarovancu, ki se mu po tem zakonu zavarovalna doba šteje s povečanjem, se starostna meja za pridobitev pravice do pokojnine, določena v prvem in drugem odstavku 21. člena tega zakona, zmanjša odvisno od stopnje povečanja dobe.

24. člen

Starostna pokojnina se odmerja od mesečnega povprečja osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec dobil v katerihkoli zaporednih desetih letih zavarovanja, ki so zanj najugodnejša (v nadaljnjem besedilu: pokojninska osnova).

Za leto zavarovanja, iz katerega se vzame osebni dohodek za odmero pokojnine, se vzame koledarsko leto, v katerem je dobil zavarovanec osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka najmanj za šest mesecev zavarovalne dobe.

25. člen

Osebni dohodki iz prejšnjih let se valorizirajo glede na gibanje povprečja osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike oziroma avtonomne pokrajine. Osebni dohodki iz prejšnjih let, po katerih se po 24. členu tega zakona odmeri pokojnina, se valorizirajo glede na povprečje osebnih dohodkov v zadnjem letu dela. Za zadnje leto dela se vzame zadnje koledarsko leto, v katerem je zavarovanec delal in dobil osebni dohodek najmanj za šest mesecev.

26. člen

Starostna pokojnina se obračunava od pokojninske osnove v odstotkih, določenih odvisno od zavarovalne dobe oziroma pokojninske dobe.

Starostna pokojnina za 15 let zavarovalne dobe ne sme znašati za zavarovance manj kot 35% oziroma za zavarovanke 40% pokojninske osnove.

27. člen

Zavarovanec, ki je uveljavil pravico do pokojnine, ima pravico, da se mu pokojnina ponovno odmeri tudi po delu osebnega dohodka, ki ga je uveljavil na podlagi minulega dela v odvisnosti od prispevka, ki ga je dal s svojim delom in upravljanjem k rezultatom gospodarjenja s sredstvi za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela.

Za ponovno odmero pokojnine zavarovancu iz prvega odstavka tega člena se vzame del osebnega dohodka na podlagi minulega dela, ki je ugotovljen po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem splošnem aktu v skladu z zveznim zakonom.

28. člen

Zavarovanec, ki izpolni pogoje za starostno pokojnino, pridobi pravico do najnižjega zneska starostne pokojnine pod pogoji, na način in v višini, kot je to določeno s samoupravnim splošnim aktom skupnosti v skladu z zakonom.

29. člen

Za odmero pokojninske osnove se lahko predpiše, da se osebni dohodki vzamejo do določene višine, ali se lahko predpiše najvišji znesek pokojnine.

30. člen

Starostna pokojnina se med letom obvezno usklajuje z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih na območju republike oziroma avtonomne pokrajine. Višina, način in roki usklajevanja se določijo s samoupravnim splošnim aktom skupnosti v skladu z družbenim dogovorom in zakonom.

Pokojnina se dokončno uskladi na začetku naslednjega leta glede na porast nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih na območju republike oziroma avtonomne pokrajine, v predhodnem letu, ki se ugotovi po uradnih statističnih podatkih v republiki oziroma avtonomni pokrajini.

Razlika med pokojnino, izplačano v preteklem letu, in pokojnino, usklajeno po drugem odstavku tega člena, se izplača za vse preteklo leto.

31. člen

Na podlagi razlik, ki nastajajo v ravneh pokojnin, uveljavljenih v posameznih obdobjih, se v primerih in na način, kot je to določeno s samoupravnim splošnim aktom skupnosti v skladu z družbenim dogovorom in zakonom, opravi usklajevanje med prej odmerjenimi in pozneje odmerjenimi pokojninami.

32. člen

Izjemoma lahko posamezne kategorije zavarovancev pod pogoji in na način, ki jih določa zakon, pridobivajo in uveljavljajo pravico do starostne pokojnine ob ugodnejših pogojih, kot so določeni s tem zakonom.

Sredstva za povečane obveznosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki nastajajo zaradi pridobivanja in uveljavljanja pravic do starostne pokojnine ob ugodnejših pogojih po prvem odstavku tega člena, zagotavlja skupnosti na način, določen z zakonom, družbenopolitična skupnost, ki je določila te pogoje.

2. Pravice na podlagi invalidnosti

33. člen

Invalidnost po tem zakonu je podana, če nastane pri zavarovancu zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki so posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela ali bolezni, katerih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije, zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za dela oziroma delovne naloge, na katere je bil razporejen in jih je opravljal pred nastankom invalidnosti, ter za dela oziroma delovne naloge v temeljni organizaciji, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni sposobnosti.

Zmanjšanje delovne zmožnosti je podano, če zavarovanec ni več zmožen z normalnim delovnim naporom, ki ne ogroža njegovega zdravstvenega stanja, opravljati poln delovni čas del oziroma delovnih nalog, po katerih se po prvem odstavku tega člena ocenjuje invalidnost.

Preostala delovna zmožnost je podana, če lahko zavarovanec, pri katerem je ugotovljena zmanjšana delovna zmožnost, najmanj polovico polnega delovnega časa opravlja dela oziroma delovne naloge, na katere je bil razporejen in jih je opravljal pred nastankom invalidnosti, ter dela oziroma delovne naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni sposobnosti, ali če lahko po poprejšnji prekvalifikaciji ali dokvalifikaciji ali brez prekvalifikacije ali dokvalifikacije opravlja poln delovni čas druga dela oziroma delovne naloge.

Izguba delovne zmožnosti je podana, če zavarovanec ni več zmožen za delo.

34. člen

Za poškodbo pri delu po tem zakonu se šteje poškodba zavarovanca, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem del oziroma delovnih nalog.

Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prvega odstavka tega člena, ki jo pretrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega kraja ali nazaj, na poti, da opravi delovne naloge, in na poti, da nastopi delo, ter v drugih primerih, določenih z zakonom.

Za poškodbo pri delu se šteje tudi obolenje zavarovanca, ki je neposredna in izključna posledica kakšnega nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem del oziroma delovnih nalog ali v zvezi z njimi.

Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, ki jo pretrpi zavarovanec pri opravljanju del in nalog iz 16. člena tega zakona.

Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZTPPIZ)