TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 1.023,89 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Dolžnosti plačila storitev iz postavke 7.0 se tožena stranka ne more razbremeniti niti s sklicevanjem na ničnost (ustne) podjemne pogodbe. V času sklenitve pogodbe veljavna ZJN-2 in ZPVPJN sta res predvidevala sankcijo ničnosti pogodbe, če je bila ta sklenjena brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, vendar je zakonodajalec to sankcijo nato omilil (iz ničnosti na izpodbojnost). Ničnostno sankcijo pa je potrebno presojati tudi v zvezi z določili OZ. V 86. členu OZ je določeno, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kakšnega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predvideva kaj drugega. V drugem odstavku 90. člena OZ pa je določeno, da se ničnosti ne more uveljavljati, če je prepoved manjšega pomena in je bila pogodba izpolnjena. V obravnavanem primeru je bila pogodba nedvomno realizirana, pritožbeno sodišče še ocenjuje, da gre za prepoved manjšega pomena, saj, prvič, je po sedaj veljavni zakonodaji za kršitev pravil o javnem naročanju predpisana samo izpodbojnost, drugič, je ničnost pogodbe uveljavljala tožena stranka, ki je kot naročnica dolžna izvesti postopek javnega naročanja, in tretjič, ni izkazano, da bo namen pravil javnega naročanja, v smislu učinkovitega pravnega varstva ponudnikov, dosežen. Tožena stranka z ugovorom ničnosti zato ne more uspeti.