Poslovnik Sodnega sveta

857. Poslovnik Sodnega sveta

V skladu z določbo tretjega odstavka 28. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – ur. preč. besed. s spremembami in dopolnitvami) je Sodni svet na 61. seji dne 15. 3. 2012 sprejel

P O S L O V N I K
Sodnega sveta

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet poslovnika)

S tem poslovnikom se ureja način dela in organizacija Sodnega sveta.

2. člen

(položaj in namen delovanja)

Sodni svet je samostojen in neodvisen z Ustavo določen državni organ, ki v okviru svojih pristojnosti ter v skladu z Ustavo, zakoni in poslovnikom Sodnega sveta (v nadaljevanju: poslovnik) skrbi za neodvisnost in samostojnost sodišč in sodnikov ter za zagotavljanje kakovosti njihovega dela in javnega ugleda sodstva.

Pri izvajanju svoje vloge in nalog Sodni svet v okviru svojih pristojnosti upošteva in opozarja na pravna, etična in strokovna načela in pravila, ki omogočajo, spodbujajo in zagotavljajo kakovostno delo sodišč in sodnikov ter javni ugled sodstva.

Sodni svet deluje nepristransko ter v skladu z načeli in pravili iz prejšnjega odstavka.

3. člen

(sodelovanje z drugimi subjekti)

Za zagotovitev uresničevanja svojih nalog Sodni svet v skladu z namenom iz 2. člena na ustrezen način sodeluje z državnimi organi in drugimi subjekti, pri čemer navezuje tudi stike s sodnimi sveti ter drugimi organi in organizacijami iz drugih držav, pa tudi z mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na področju sodstva oziroma imajo enak ali podoben namen delovanja kot Sodni svet.

4. člen

(sedež in simbol)

Sedež Sodnega sveta je v Ljubljani, Trg OF 13.

Sodni svet ima pečat, v katerem se v sredini nahaja grb Republike Slovenije, okrog njega je napis »Republika Slovenija«, v spodnjem delu pa napis »Sodni svet«.

5. člen

(slovnična oblika)

V tem poslovniku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

6. člen

(položaj članov)

Funkcija člana Sodnega sveta je častna.

Predsednik in člani Sodnega sveta imajo položaj in z njim povezane pravice ter obveznosti, določene z Ustavo, zakoni, tem poslovnikom in akti Sodnega sveta.

II. PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK SODNEGA SVETA

7. člen

(predsednik in podpredsednik)

Predsednik Sodnega sveta (v nadaljevanju: predsednik) predstavlja in zastopa Sodni svet ter vodi njegovo delo. V primeru, ko je predsednik odsoten, ali mu je prenehala funkcija, ga nadomešča podpredsednik Sodnega sveta (v nadaljevanju: podpredsednik).

Predsednik lahko pooblasti podpredsednika, člana Sodnega sveta (v nadaljevanju: član) ali sekretarja Sodnega sveta (v nadaljevanju: sekretar), da pri opravljanju posameznih nalog predstavlja Sodni svet.

8. člen

(zunanja razmerja)

Predsednik predstavlja Sodni svet pred drugimi državnimi organi na način, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost Sodnega sveta ter varuje njegov položaj, kot ga opredeljujeta ustava in ta poslovnik.

9. člen

(izvolitev in mandat)

Predsednika in podpredsednika izvolijo člani izmed sebe s tajnim glasovanjem.

Mandat predsednika in podpredsednika traja 1 leto z možnostjo ponovne izvolitve, vendar največ trikrat zaporedoma.

Predsednik oziroma podpredsednik opravljata funkcijo do izvolitve novega predsednika oziroma podpredsednika.

10. člen

(naloge predsednika)

Predsednik Sodnega sveta opravlja naslednje naloge:

-

sklicuje, vodi in soodloča na sejah Sodnega sveta;

-

podpisuje odločbe, sklepe in zapisnike Sodnega sveta;

-

predstavlja Sodni svet v postopkih odločanja pred Državnim zborom Republike Slovenije;

-

brez omejitev zastopa Sodni svet v sodnih postopkih;

-

opravlja druge naloge v skladu z Ustavo, zakoni, tem poslovnikom in drugimi akti Sodnega sveta.

III. SEJE SODNEGA SVETA

11. člen

(seje Sodnega sveta)

Sodni svet odloča na sejah.

Seje Sodnega sveta so zaprte za javnost.

Sodni svet lahko v skladu s tem poslovnikom odloči, da sejo ali del seje odpre za javnost.

Odločitev iz prejšnjega odstavka sprejme Sodni svet z večino glasov članov, ki so prisotni na seji.

12. člen

(navzočnost na sejah in varovanje podatkov)

Na sejah so lahko navzoči predsednik, podpredsednik in člani Sodnega sveta, sekretar in zapisnikar, po odredbi predsednika pa tudi druge vabljene osebe.

Člani in drugi navzoči na seji so dolžni varovati kot uradno skrivnost podatke, ki se obravnavajo na sejah.

13. člen

(sklicevanje sej)

Seje Sodnega sveta sklicuje predsednik.

Na obrazloženo zahtevo člana Sodnega sveta je predsednik dolžan sklicati sejo najkasneje v 14 dneh od prejema zahteve.

Seje Sodnega sveta so praviloma ob četrtkih.

14. člen

(vabilo ministru in predsedniku Vrhovnega sodišča)

Na povabilo Sodnega sveta se lahko udeležita seje minister, pristojen za pravosodje in predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki imata pravico do razprave brez pravice do glasovanja, zlasti, kadar Sodni svet obravnava zadeve sodne ali pravosodne uprave, letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč, sprejema mnenje k predlogom zakonov, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodnikov, kadar sprejema načelna stališča o razmerah v sodstvu ali kadar obravnava predlog proračuna za sodstvo.

V postopku izbire in imenovanja predsednikov sodišč je lahko na seji Sodnega sveta navzoč tudi minister, pristojen za pravosodje, zato ga Sodni svet vabi na sejo. Na seji ima pravico sodelovati pri razpravi in postavljati vprašanja.

15. člen

(dnevni red)

Predlog dnevnega reda z gradivom za sejo mora biti hkrati s sklicem seje dostavljen članom vsaj tri dni pred sejo.