TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba proti 1. in 3. točki izreka se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

II. Pritožba proti 2. točki izreka sklepa se zavrže.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Skladno z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS z dne 19. 12. 1990 se v postopku za delitev stvari tudi po poteku 30-dnevnega roka iz drugega odstavka 123. člena ZNP prodaja na predlog vsakega udeleženca opravi v nepravdnem in ne v izvršilnem postopku. To izhaja že iz samega besedila 123. člena ZNP, ki govori o nadaljevanju postopka, ki je že tekel, in je tudi v skladu z načelom smotrnosti postopka. V konkretnem primeru bi se zato o upnikovem predlogu za razdelitev stvari s prodajo moralo odločati v nepravdnem postopku. Vendar pa je treba upoštevati, da je sedaj sklep o izvršbi in tudi sklep o ugovoru že izdan oziroma da je že bila izdana odločba o glavni stvari, posledično pa je procesna kršitev glede vrste postopka postala brezpredmetna.

Po drugem odstavku 123. člena ZNP lahko vsak udeleženec predlaga prodajo stvari po določbah zakona o izvršilnem postopku (sedaj zakona o izvršbi in zavarovanju) o razdelitvi stvari po preteku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o razdelitvi nepremičnine. Glede na takšno jasno in nedvoumno zakonsko določbo je po presoji višjega sodišča 30-dnevni rok za podajo predloga za prodajo stvari po določbah zakona o izvršbi in zavarovanju vezan na pravnomočnost in ne na izvršljivost sklepa o razdelitvi stvari.

Pravilna je tudi odločitev o predlogu za odlog izvršbe, saj dolžnik ni izkazal vseh kumulativno predpisanih pogojev za odlog iz prvega odstavka 71. člena ZIZ oziroma tega, da bi mu s prodajo nepremičnine nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda, večja od škode, ki bi z odlogom prodaje nastala upniku. V pritožbi dolžnik niti ne izpodbija ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da konkretna nepremičnina ni njegov dom oziroma da mu ni nujno potrebna za prebivanje. Pač pa dolžnik poudarja, da je na nepremičnino čustveno navezan in da je zato že v nepravdnem postopku predlagal, da se mu nepremičnina dodeli v izključno last. S tem v zvezi višje sodišče pojasnjuje, da je bilo v nepravdnem postopku pravnomočno odločeno, da se opravi klasična civilna delitev nepremičnine in ne, da se nepremičnina dodeli v izključno last dolžniku. V tem izvršilnem postopku se pravnomočni sklep nepravdnega sodišča le izvršuje in že zato dolžnik z argumentom, da je čustveno navezan na nepremičnino in da ni nobene druge primerljive nepremičnine na trgu, ki bi lahko nadomestila konkretno nepremičnino, ki se bo prodala, ne more uspeti. Če bi takim dolžnikovim navedbam sledili, bi s tem dejansko obšli pravnomočni sklep nepravdnega sodišča.