• PREDPIS

Uredba o emisiji snovi in odstranjevanju odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 64-2705/2014, stran 7310 DATUM OBJAVE: 29.8.2014

RS 64-2705/2014

2705. Uredba o emisiji snovi in odstranjevanju odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida
Na podlagi drugega in tretjega odstavka 17. člena, petega in šestega odstavka 20. člena, šestega odstavka 70. člena, enajstega odstavka 74. člena ter četrtega odstavka 112. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12 in 92/13) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o emisiji snovi in odstranjevanju odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)
Ta uredba določa mejne vrednosti emisije snovi pri odvajanju odpadnih voda ali odstranjevanju tekočih odpadkov z izpuščanjem v vode, mejne vrednosti emisije snovi v zrak, vrednotenje emisije snovi v vode in zrak, ravni emisije snovi in tehnične pogoje za obratovanje naprave, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami za proizvodnjo titanovega dioksida, ukrepe za preprečevanje emisije snovi v vode in zrak ter obseg izvajanja obratovalnega monitoringa pri proizvodnji titanovega dioksida v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2013/64/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi direktiv Sveta 91/271/EGS in 1999/74/ES ter direktiv 2000/60/ES, 2006/7/ES, 2006/25/ES in 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije (UL L št. 353 z dne 28. 12. 2013, str. 8), in Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17), zadnjič popravljeno s Popravkom Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17) (UL L št. 158 z dne 19. 6. 2012, str. 25), ter pravila odstranjevanja odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida.

2. člen

(uporaba)

(1)

Ta uredba se uporablja za naprave ali dele naprav za proizvodnjo titanovega dioksida, v katerih poteka eden ali več procesov iz referenčnega dokumenta o najboljših razpoložljivih tehnologijah za proizvodnjo v industriji anorganskih kemikalij v velikih količinah – trdnih in drugih iz prve alineje Sprejetja šestih referenčnih dokumentov za namene Direktive Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (2007/C 202/02) (UL C št. 202 z dne 30. 8. 2007, str. 2), vključno z napravami za odstranjevanje tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida.

(2)

Za vprašanja o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda ali odstranjevanju tekočih odpadkov z izpuščanjem v vode, ki niso posebej urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(3)

Za vprašanja o emisiji snovi v zrak iz naprave, ki niso posebej urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

(4)

Za vprašanja, ki se nanašajo na odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida in niso posebej urejena s to uredbo, se uporabljajo predpisi, ki urejajo odpadke in odlagališča odpadkov.

(5)

Za vprašanja, ki se nanašajo na napravo in niso posebej urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega.

3. člen

(izrazi)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

čezmerno obremenjen del vodnega telesa površinske vode je del vodnega telesa površinske vode, ki izpolnjuje merila za čezmerno obremenjeno vodno telo iz predpisa, ki ureja stanje površinskih voda;

2.

čezmerno obremenjeno vodno telo površinske vode je vodno telo površinske vode, ki je čezmerno obremenjeno v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda;

3.

masni pretok je masni pretok snovi v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja;

4.

meja določljivosti je meja določljivosti v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda;

5.

meja zaznavnosti je meja zaznavnosti v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda;

6.

naprava je naprava iz prvega odstavka 2. člena te uredbe;

7.

obstoječa naprava je naprava, ki obratuje na dan uveljavitve te uredbe ali je bilo pred uveljavitvijo te uredbe zanjo pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje po predpisih o varstvu okolja ali pravnomočno gradbeno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov;

8.

odpadna voda je odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;

9.

odstranjevalec tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida (v nadaljnjem besedilu: odstranjevalec tekočih odpadkov) je odstranjevalec v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, ki odstranjuje tekoče odpadke iz proizvodnje titanovega dioksida z izpuščanjem v vode;

10.

večji izpust emisij snovi v zrak iz naprave (v nadaljnjem besedilu: večji vir) je izpust iz naprave ali dela naprave, na katerem je največji masni pretok prahu večji od 2 kg/h, če gre za napravo, ki uporablja sulfatni postopek, in izpust, na katerem je največji masni pretok klora večji od 200 g/h, če gre za napravo, ki uporablja kloridni postopek.

11.

vodotok je vodotok v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

II. MEJNE VREDNOSTI IN PRAVILA RAVNANJA

2.1 Mejne vrednosti

4. člen

(mejne vrednosti emisije snovi v vode)

(1)

Mejne vrednosti emisije snovi pri odvajanju odpadnih voda ali odstranjevanju tekočih odpadkov z izpuščanjem v vode v skladu s 14. členom te uredbe so določene kot mejne vrednosti koncentracije snovi ali kot mejne vrednosti emisijskega faktorja v 1. točki priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek je za napravo, ki pri proizvodnji titanovega dioksida po kloridnem postopku uporablja več kakor eno vrsto rude, mejna vrednost emisijskega faktorja sorazmerna uporabljenim količinam rude in se izračuna na naslednji način:
&fbco;binary entityId="526a3953-8009-4793-9981-efae71c3d803" type="gif"&fbcc;

5. člen

(mejne vrednosti emisije snovi v zrak)
Mejne vrednosti emisije snovi v zrak iz naprave so določene kot mejne vrednosti koncentracije snovi oziroma kot mejne vrednosti emisijskega faktorja v 2. točki priloge 1 te uredbe.

2.2 Mejne vrednosti emisij in tehnični pogoji za obratovanje naprave, povezani z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami

6. člen

(mejne vrednosti emisije snovi, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami)

(1)

Za posamezno napravo ali posamezen iztok iz naprave se v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje te naprave za posamezno snov določi mejna vrednost emisije snovi pri odvajanju odpadnih voda ali odstranjevanju tekočih odpadkov z izpuščanjem v vode, ki je strožja od mejne vrednosti iz 1. točke priloge 1 te uredbe, če se ugotovi, da bi odvajanje odpadne vode ali odstranjevanje tekočih odpadkov z izpuščanjem v vode v skladu s 14. členom te uredbe povzročilo znatno povečanje vsebnosti te snovi v vodotoku, določeno v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(2)

Za posamezno napravo ali del naprave se v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje te naprave za posamezno snov ali skupino snovi lahko določi mejna vrednost emisije snovi ali skupine snovi v zrak, ki je strožja od mejne vrednosti iz prejšnjega člena, če je na podobmočju iz predpisa, ki določa podobmočja zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka, na katerem leži naprava, za to snov ali skupino snovi presežena mejna letna koncentracija ali ciljna letna vrednost v zunanjem zraku. Strožja mejna vrednost se določi v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

(3)

Pri določitvi mejnih vrednosti iz prvega in drugega odstavka tega člena se upošteva:

1.

ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami za proizvodnjo titanovega dioksida, iz referenčnega dokumenta iz prve alineje prvega odstavka 2. člena te uredbe in

2.

podatke o:

-

uporabljeni surovini,

-

tehničnih značilnostih naprave,

-

geografskih značilnostih na območju naprave,

-

stanju okolja in predpisanih okoljskih standardih kakovosti,

-

možnosti za čezmejni vpliv onesnaževanja ter

-

če gre za napravo, ki uporablja kloridni postopek, ali napravo za odstranjevanje tekočih odpadkov iz te naprave, sprejemni sposobnosti vodotoka, v katero se odvajajo odpadne vode ali izpuščajo tekoči odpadki v skladu s 14. členom te uredbe.

7. člen

(tehnični ukrepi za obratovanje naprave, povezani z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami)
Tehnični ukrepi za obratovanje naprave, povezani z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, se za posamezno napravo določijo v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje te naprave v skladu s 1. točko priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, če gre za napravo, ki uporablja sulfatni postopek, oziroma 2. točko priloge 2 te uredbe, če gre za napravo, ki uporablja kloridni postopek, ter v skladu z zahtevami iz referenčnega dokumenta iz prve alineje prvega odstavka 2. člena te uredbe.

2.3 Vrednotenje emisije snovi v vode ali zrak

8. člen

(vrednotenje emisije snovi v vode)
Na podlagi izmerjenih vrednosti koncentracij snovi iz 1. točke priloge 1 te uredbe v odpadnih vodah in tekočih odpadkih iz 14. člena te uredbe ter na podlagi izmerjenih pretokov odpadnih voda in tekočih odpadkov iz 14. člena te uredbe se glede na predpisane mejne vrednosti emisije snovi iz 1. točke priloge 1 te uredbe oziroma mejne vrednosti emisije snovi iz 6. člena te uredbe za posamezno snov izračuna naslednje povprečne vrednosti:

-

letna povprečna vrednost koncentracije snovi in

-

letna povprečna vrednost emisijskega faktorja.

9. člen

(vrednotenje emisije snovi v zrak)
Na podlagi izmerjenih vrednosti koncentracij snovi ali skupin snovi iz 2. točke priloge 1 te uredbe v odpadnih plinih ter na podlagi izmerjenih prostorninskih pretokov odpadnih plinov in mase titanovega dioksida, proizvedenega v obdobju enega koledarskega leta, se glede na predpisane mejne vrednosti emisije snovi iz 2. točke priloge 1 te uredbe oziroma mejne vrednosti emisije snovi iz 6. člena te uredbe za posamezno snov ali skupino snovi izračunajo naslednje povprečne vrednosti:

-

urna povprečna vrednost koncentracije snovi oziroma skupine snovi,

-

dnevna povprečna vrednost koncentracije snovi oziroma skupine snovi in

-

letna povprečna vrednost emisijskega faktorja.

10. člen

(čezmerna obremenitev z emisijami v vode)

(1)

Naprava čezmerno obremenjuje okolje z emisijami snovi v vode, če se na podlagi obratovalnega monitoringa iz 20. člena te uredbe ugotovi, da letna povprečna vrednost koncentracije posamezne snovi ali letna povprečna vrednost emisijskega faktorja za posamezno snov iz 1. točke priloge 1 te uredbe presega predpisano mejno vrednost iz 1. točke priloge 1 te uredbe oziroma mejno vrednost, določeno v skladu s 6. členom te uredbe.

(2)

Naprava čezmerno obremenjuje okolje z emisijami snovi v vode tudi, če se na podlagi obratovalnega monitoringa iz 22. člena te uredbe ugotovi znatno povečanje vsebnosti posamezne snovi v vodotoku, določeno v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

11. člen

(čezmerna obremenitev z emisijami v zrak)
Naprava čezmerno obremenjuje okolje z emisijami snovi v zrak, če se na podlagi obratovalnega monitoringa iz 21. člena te uredbe ugotovi, da za posamezno snov ali skupino snovi iz 2. točke priloge 1 te uredbe:

-

trenutna vrednost koncentracije posamezne snovi v kateremkoli trenutku presega predpisano mejno vrednost iz 2. točke priloge 1 te uredbe oziroma mejno vrednost, določeno v skladu s 6. členom te uredbe,

-

urna povprečna vrednost koncentracije posamezne snovi ali skupine snovi presega predpisano mejno vrednost iz 2. točke priloge 1 te uredbe oziroma mejno vrednost, določeno v skladu s 6. členom te uredbe,

-

dnevna povprečna vrednost koncentracije posamezne snovi ali skupine snovi presega predpisano mejno vrednost iz 2. točke priloge 1 te uredbe oziroma mejno vrednost, določeno v skladu s 6. členom te uredbe ali

-

letni povprečni emisijski faktor za posamezno snov ali skupino snovi presega predpisano mejno vrednost emisijskega faktorja iz 2. točke priloge 1 te uredbe oziroma mejno vrednost emisijskega faktorja, določeno v skladu s 6. členom te uredbe.

2.4 Ukrepi za preprečevanje emisije snovi v vode in zrak

12. člen

(preprečevanje emisije snovi v vode)
Odpadke iz naprave je prepovedano odstranjevati z izpuščanjem v vode, če gre za:

-

trdne odpadke,

-

matično lužino, ki nastaja pri fazi filtriranja, ki sledi hidrolizi raztopine titanil sulfata pri napravah, ki uporabljajo sulfatni postopek, vključno s kislimi odpadki, pomešanimi s takimi lužinami, ki vsebujejo več kot 0,5 % proste žveplove kisline in različne težke kovine, vključno s takimi matičnimi lužinami, ki so bile razredčene, tako da vsebujejo 0,5 % ali manj proste žveplove kisline,

-

odpadke iz naprav, ki uporabljajo klorov postopek, z vsebnostjo več kot 0,5 % proste klorovodikove kisline in različnih težkih kovin, vključno s takimi odpadki, ki so bili razredčeni, tako da vsebujejo 0,5 % ali manj proste klorovodikove kisline,

-

filtrirne soli in mulje, ki nastajajo pri obdelavi (koncentriranju ali nevtralizaciji) odpadkov iz druge in tretje alineje tega odstavka ter vsebujejo različne težke kovine, in

-

tekoče odpadke, ki nastajajo pri obdelavi (koncentriranju ali nevtralizaciji) odpadkov iz druge in tretje alineje tega odstavka ter vsebujejo različne težke kovine.