Kolektivna pogodba delavcev gostinstva in turizma...

1743. Kolektivna pogodba delavcev gostinstva in turizma Slovenije

KOLEKTIVNA POGODBA
delavcev gostinstva in turizma Slovenije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Stranki kolektivne pogodbe

To kolektivno pogodbo skleneta:

– Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za turizem in gostinstvo in

– Združenje delodajalcev Slovenije, Sekcija za gostinstvo in turizem

kot zastopnik podjetij in delodajalcev ter

– Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije in

– Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije pri Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije

kot zastopnika delodajalcev.

2. člen

Veljavnost glede na udeležence

Ta kolektivna pogodba velja za vsa podjetja, ki so člani navedenega združenja in za vse delavce, zaposlene v dejavnosti gostinstva in turizma, zdravilišč, žičnic, igralnic in drugih storitev, namenjenih turistom na območju Slovenije, ne glede na to, ali so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali s skrajšanim delovnim časom.

Ta pogodba velja tudi za vsa podjetja in druge delodajalce ter za vse delavce v gostinstvu in turizmu, ki niso člani navedenega združenja, če trajno opravljajo dejavnost na območju Republike Slovenije.

Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne velja tarifni del (II. poglavje - plače) te kolektivne pogodbe, druge določbe pa veljajo, če njihova uporaba ni izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

Podjetja, ki imajo specifična dela in poklice različnih dejavnosti, lahko uporabljajo določila kolektivne pogodbe drugih dejavnosti in jih vključijo v svojo podjetniško kolektivno pogodbo.

Določila te pogodbe veljajo tudi za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi.

Določila, ki v panožni kolektivni pogodbi niso opredeljena, se uporabljajo iz veljavnih zakonskih aktov s področja delovnopravne zakonodaje.

3. člen

Čas veljavnosti

Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 30. 11. 1997.

Vsaka stranka lahko kolektivno pogodbo pisno odpove tri mesece pred potekom roka njene veljavnosti. Če kolektivna pogodba v tem roku ni odpovedana, se podaljša vsako leto za eno leto.

Tarifna priloga, ki je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb te pogodbe, velja do 31. 12. 1994. Tarifna priloga se sprejme vsako leto najkasneje do 30. 11. za naslednje leto. Če ni sprejeta v tem roku, se njena veljavnost podaljša za naslednje leto.

4. člen

Razvrstitev del

Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih, razredov glede na-zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in sicer:

I. enostavna dela

II. manj zahtevna dela

III. srednje zahtevna dela.

IV. zahtevna dela

V. bolj zahtevna dela

VI. zelo zahtevna dela

VII. visoko zahtevna dela

VIII. najbolj zahtevna dela

IX. izjemno pomembna najbolj zahtevna dela.

Znotraj posameznih tarifnih razredov oblikujejo podjetja plačilne skupine.

Podjetje oziroma delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih spremembah in dopolnitvah pridobiti in obravnavati mnenje sindikatov in se do tega mnenja pisno opredeliti.

Tipična dela in naloge oziroma tipični poklici po posameznih tarifnih razredih so v prilogi pogodbe.

5. člen

Objava prostega delovnega mesta

Podjetje je dolžno objaviti vsako prosto delovno mesto, razen v primerih, ko zakon dovoljuje sklenitev delovnega razmerja brez objave.

V objavi mora biti navedeno:

• čas, za katerega se sklepa delovno razmerje

• naziv delovnega mesta

• pogoji, ki so predpisani za delovno mesto

• rok za prijavo

• morebitno poskusno delo in trajanje takega dela

• rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri

• in drugi z zakonom določeni pogoji.

Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira.

6. člen

Odločanje o sklenitvi delovnega razmerja

Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ, ki opravi tudi izbiro med kandidati.

O ugovoru zoper sklep, ki ga vložijo neizbrani kandidati, odloča isti organ, ki je pristojen za odločanje o ugovorih delavcev.

7. člen

Prenos pooblastil

Poslovodni organ lahko prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v podjetjih z več kot 50 zaposlenimi delavci.

Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev (splošna pooblastila), v katerih lahko odloča poslovodni organ, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri. Pred prenosom pooblastil je poslovodni organ dolžan zahtevati mnenje sindikatov v zvezi s prenosom pooblastila.

8. člen

Pogodba o zaposlitvi

S pogodbo o zaposlitvi delavec in podjetje oziroma delodajalec uredita naslednja vprašanja:

• sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja.

• delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni in plačilni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno

• poskusno delo (če se zahteva)

• pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom)

• kraj opravljanja dela

• delovni čas, odmori, počitki in dopust

• ukrepe za posebno varstvo delavcev

• izobraževanje

• osnovno plačo, dodatke in nadomestila

• način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, premije, ocenjevanje...)

• način spremembe pogodbe

• druge pravice in obveznosti podjetja oziroma delodajalca in delavcev.

Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnine, nadomestila...).

Delodajalec mora delavcu vročiti pogodbo o zaposlitvi pred nastopom dela.

Delavce je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njihove pravice in obveznosti.

Podjetje oziroma delodajalec mora te kolektivne pogodbe hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, podjetje oziroma delodajalec-pa mu tega ne sme odreči.

9. člen

Konkurenčna prepoved

Konkurenčna prepoved velja, če je dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi tudi po prenehanju delovnega razmerja.

S pogodbo o zaposlitvi se določi konkurenčna prepoved samo za tista delovna mesta oziroma tiste kandidate, ki bodo opravljali tako delo, na katerem bi glede na značaj poslov in dejavnosti lahko povzročili škodo podjetju, če bi med trajanjem delovnega razmerja ali po njem za svoj ali tuj račun opravljali enake ali podobne posle in s tem ogrozili interese podjetja. To velja tudi za ustanavljanje podjetij ali soudeležbo pri ustanavljanju podjetij, če je podjetje že začelo poslovati.

Če se v pogodbi o zaposlitvi določi konkurenčna prepoved tudi po prenehanju delovnega razmerja, se določi tudi odškodninska odgovornost delavca, če odpove delovno razmerje delavec in nadomestilo, do katerega je delavec upravičen, če zaradi konkurenčne prepovedi ne bi mogel opravljati poslov in dejavnosti, za katere je poklicno usposobljen, vendar samo v primeru, če odpove delovno razmerje delodajalec.

10. člen

Posebnost pogodbe o zaposlitvi, če je delovno razmerje sklenjeno za določen čas

Če je delovno razmerje sklenjeno za določen čas, mora pogodba o zaposlitvi določati tudi:

• razlog, na podlagi katerega je bilo lahko sklenjeno tako delovno razmerje

• obvestilo delavcu o prenehanju delovnega razmerja

• določitev datuma prenehanja delovnega razmerja ali določitev nastopa razloga za prenehanje delovnega razmerja (vrnitev odsotnega delavca, zmanjšanje obsega dela, zaključek projektnega posla, končanje programa itd.).

11. člen

Poskusno delo

Delovna mesta, za katera je zahtevano poskusno delo, so določena z aktom o sistemizaciji delovnih mest. Poskusno delo za posamezna dela traja:

• za dela I. do III. skupine                   do 1 meseca
• za dela IV. skupine                          do 2 meseca
• za dela V. skupine                           do 3 mesece
• za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine      do 6 mesecev

Poskusno delo spremlja 3-članska strokovna komisija, o kateri mora biti delavec obveščen najkasneje ob nastopu dela. Člani komisije morajo imeti najmanj enako stopnjo izobrazbe kot delavec na poskusnem delu. Strokovna komisija mora podati oceno delavčeve strokovne usposobljenosti pred potekom poskusne dobe. Poskusno delo se lahko podaljša za čas upravičene odsotnosti z dela.

Če je ocena poskusnega dela negativna, sprejme poslovodni organ sklep o prenehanju delovnega razmerja. Zoper sklep ima delavec pravico ugovora.

Delovno razmerje mu preneha z dokončnostjo sklepa.

12. člen

Pripravništvo

Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:

• za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe     največ 6 mesecev
• za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe           največ 9 mesecev
• za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe          največ 12 mesecev

Pripravništvo se podaljša, če upravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

Delavcu pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v skladu z dolžino delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja) oziroma največ šest mesecev (VII. stopnja).

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne več kot za polovico.

Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se pripravnik usposablja.

Pripravništva ni treba opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

Delavcu, ki se je ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti mora le posebni del pripravniškega izpita.

Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.

13. člen

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela (23. člen zakona o delovnih razmerjih)

Poslovodni organ lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni njegove prisotnosti na delu.

Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o ugotovitvah poslovodnega organa..O tem razgovoru se napiše zapisnik.

Delavcu je treba poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen.

O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat.

Delavec ima pravico vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.

V času poskusnega dela in pripravništva postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi.

Postopek je javen.

Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, izreče organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom.

Organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom, ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.

Zoper sklep, š katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim, oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor na organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji.

14. člen

Delovni čas

Delovni čas, vključno s plačanimi odmori, traja največ 40 ur tedensko.

Delovni čas je možno med letom prerazporejati po predhodni seznanitvi sindikata podjetja, če tako prerazporeditev zahtevajo razmere v podjetju, toda tako, da v koledarskem letu ni presežen povprečni tedenski fond ur. Razporeditev, začetek in konec delovnega časa se usklajuje s potrebami delavcev, delovnega procesa in gostov.

Delo prek polnega delovnega časa lahko traja največ 8 ur na teden, ali 20 ur na mesec ali 180 ur na leto. Delavcu ni mogoče odrediti dela v podaljšanem delovnem času, če bi to ogrozilo njegovo zdravje ali če se ugotovijo upravičeni razlogi za njegovo odklonitev.

15. člen

Krajši delovni čas

Delavec, ki je sklenil delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega, ima enake pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.

V primeru, da delavec dela s krajšim delovnim časom, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in poslovodnim organom.

16. člen

Razporejanje delavcev

Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti, v primeru višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa v podjetju, ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav in obratov.

Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, oziroma ko je razporejen na nižje vrednotena dela in naloge, enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

17. člen

Razporeditev iz kraja v kraj

Razporejanje iz kraja v kraj je brez delavčeve privolitve dopustno pod naslednjimi pogoji:

• če delavčevo zdravstveno stanje dopušča, da prihaja na delovno mesto z javnimi prevoznimi sredstvi

• če ob normalnih pogojih prevoz z javnim prevoznim sredstvom ne traja več kot 3 ure in za matere z otrokom do 7. leta starosti, če pot ne traja več kot 2 uri dnevno v obe smeri, pri čemer se upošteva prevoz od kraja stalnega delavčevega prebivališča

• če se s tako razporeditvijo bistveno ne poslabšajo razmere v delavčevi družini. Zato ni možno razporejati delavke oziroma delavca samohranilca, ki ima otroka starega do 15 let delavke z otrokom do 3 let starosti in invalide II. kategorije invalidnosti.

V primerih, naštetih v drugi alinei prvega odstavka, je podjetje oziroma delodajalec dolžan delavcu povrniti vse stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.

Če podjetje delavcu zagotovi v drugem kraju tudi primerno stanovanje zanj in za njegovo družino ter če je zagotovljena zaposlitev zakonca in možnost šolanja otrok, je razporeditev možna ne glede na pogoje, določene v prvem odstavku tega določila.

18. člen

Razporeditev v drugo podjetje

Delavca je možno proti njegovi volji razporediti v drugo podjetje ali k delodajalcu trajno ali za določen čas v naslednjih primerih in pod naslednjimi pogoji:

• če gre za razreševanje začasnih ali trajnih presežkov delavcev

• če mu podjetje zaradi bolezni ali invalidnosti ne more zagotoviti drugega ustreznega dela v okviru podjetja

• če podjetje odstopi del dejavnosti drugemu podjetju oziroma delodajalcu in če je delavčevo delovno mesto vključeno v to dejavnost

• če delavčeva strokovna usposobljenost ustreza zahtevam delovnega mesta v drugem podjetju

• če delavčevo zdravstveno stanje ustreza pogojem ponudenega delovnega mesta

• če ob normalnih pogojih prevoz z javnim prevoznim sredstvom ne traja več kot 3 ure in za matere z otrokom do 7. leta starosti, če pot ne traja več kot 2 uri dnevno v obe smeri, pri čemer se upošteva prevoz od kraja delavčevega prebivališča.

Podjetje sklene z drugim podjetjem pogodbo o prevzemu delavcev, s katero se določijo pogoji, število delavcev in ponudena delovna mesta ter varovanje pravic delavcev.

Če je delavec razporejen v drugo podjetje za določen čas se ima pravico po poteku časa vrniti v prvo podjetje. V času, ko je delal v drugem podjetju, mu je delovno razmerje v prvem mirovalo.

Presežni delavci

19. člen

Obravnavanje predloga razreševanja začasnih presežnih delavcev

Poslovodni organ, delodajalec oziroma organ upravljanja podjetja je dolžan predložiti predloge za razreševanje začasnih presežnih delavcev sindikatu, in sicer najmanj 10 dni pred skupno obravnavo predlogov. O skupnem obravnavanju predlogov je treba sestaviti zapisnik. Sindikati morajo svoje mnenje posredovati pisno vsaj dva dni pred skupno obravnavo.

20. člen

Nadomestilo plače za čas čakanja na delo

Nadomestilo plače za čas čakanja na delo znaša najmanj 70% osnovne plače delavca, povečane za dodatek za delovno dobo.

21. člen

Sodelovanje sindikata pri pripravi in sprejemu programa razreševanja trajnih presežnih delavcev

Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan o pripravi razreševanja trajnih-presežnih delavcev obveščati istočasno zavod za zaposlovanje in sindikat v podjetju. Vsa gradiva, ki se nanašajo na pripravo programa, morajo biti dostavljena tudi sindikatu. Predlog programa mora biti sindikatu dostavljen najmanj trideset dni pred sejo organa upravljanja, na kateri naj bi bil program sprejet. Sindikat posreduje svoja stališča, mnenje in predloge neposredno organu upravljanja in poslovodnemu organu, ki sta jih dolžna obravnavati in zavzeti stališča. Sindikati sodelujejo na seji organa upravljanja, na kateri organ upravljanja odloča o sprejemu predloženega programa. Sindikat ima poleg pisnega stališča pravico ha seji organa upravljanja sodelovati s svojimi pripombami, stališči in predlogi.

22. člen

Kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev Kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev se ovrednotijo na naslednji način:

                                                               Število točk
1) delovna uspešnost delavca:
a) nadpovprečna                                                         80
b) povprečna                                                            40
c) podpovprečna                                                          0
2) strokovna izobrazba, kije določena za delovno mesto:
a) delavec ima ustrezno strokovno izobrazbo                             40
b) delavec ima eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo                    20
c) delavec ima dve ali več stopenj nižjo strokovno izobrazbo             0
3) delovne izkušnje, ki jih ima delavec za določeno delovno mesto:
a) delavec ima deset let in več delovnih izkušenj                       30
b) delavec ima nad pet do deset let delovnih izkušenj                   20
c) delavec ima do pet let delovnih izkušenj                             10
4) delovna doba delavca:
a) od 1 do 5 let                                                         5
b) nad 5 do 15 let                                                      10
c) nad 15 do 25 let                                                     15
č) nad 25 let                                                           20
5) zdravstveno stanje delavca se upošteva na podlagi zdravniškega potrdila:
a) delavec ima kronično ali ponavljajoče se obolenje                    10
b) delavec je utrpel poškodbo pri delu s trajnimi
posledicami ali ima poklicno bolezen                                    30
6) socialno stanje delavca in njegove družine:
a) delavec neguje otroka, starše ali zakonca s telesnimi
okvarami oziroma motnjami                                               20
b) zakonec je nezaposlen ali delavec je samohranilec                    20
c) za vsakega nepreskrbljenega otroka                                    5
č) je lastnik kmetijske obdelovalne površine nad 5 ha                  –30
d) delavec je lastnik ali družabnik v zasebnem ali mešanem podjetju    -30
7) delovna doba v podjetju:
a) od 5 do 10 let                                                        5
b) nad 10 do 20 let                                                     10
c) nad 20 let                                                           15

Našteti kriteriji se upoštevajo pri izbiri delavcev, ki jim podjetje odpove delovno razmerje zaradi presežka. Pri vsakem delavcu morajo biti upoštevani vsi obstoječi kriteriji in v vsakem sklepu o odpovedi delovnega razmerja zaradi presežka mora biti navedeno, kako so bili kriteriji upoštevani. Za uporabo posameznih kriterijev mora podjetje sprejeti ustrezna merila.

V primeru, da več delavcev dobi enako število točk, se uporabljajo enaki kriteriji po istem zaporedju, vendar na izločanje.

Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.

Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.

Letni dopust

23. člen

Splošno o letnem dopustu

Delavec ima v vsakem koledarskem letu pravico do izrabe letnega dopusta,- ki ne sme biti krajši od 18 delovnih dni. V dneve letnega dopusta se ne vštevajo proste sobote. Če je delovni čas razporejen na 6 delovnih dni v tednu, se delavcu za vsakih dopolnjenih 5 dni letnega dopusta, dopust poveča za 1 dan.

Pravico do izrabe letnega dopusta pridobi delavec po izpolnitvi 6-mesečnega nepretrganega delovnega razmerja.

Če delavec v koledarskem letu ne izpolni, pogojev iz prejšnjega odstavka, ima pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, ki se določi tako, da se ugotovi, koliko dni letnega dopusta bi delavec imel, to število se deli z 12 in pomnoži s številom mesecev delavčevega dela.

Če je delavec razporejen v drugo podjetje oziroma k delodajalcu, se s sklepom o razporeditvi določi, koliko dni letnega dopusta delavec izrabi v prvem oziroma drugem podjetju.

24. člen

Odmera letnega dopusta (osnove in merila)

1) Osnove za dolžino letnega dopusta so:

• delovna doba

• delovni pogoji, kot so: teža dela, vpliv dela in delovne okolice na delavca, telesna in duševna napetost pri delu oziroma drugi posebni pogoji dela

• zahtevnost dela

• delavčeva delovna uspešnost

• socialne in zdravstvene razmere delavca.

2) Na teh osnovah pripada delavcu poleg 18 delovnih dni letnega dopusta v skladu s kriteriji najmanj še:

• za delovne pogoje                                         od 1 do 5 dni
• za zahtevnost dela                                        od 1 do 3 dni
• za uspehe pri delu                                        od 1 do 5 dni
• glede na delovno dobo                                     od 1 do 7 dni
• ob upoštevanju socialnih in zdravstvenih razmer           od 1 do 3 dni

2.a

Pri določanju letnega dopusta na osnovi delovnih pogojev se kriteriji opredelijo v podjetniški kolektivni pogodbi, oziroma ustreznem aktu podjetja.

3) Delavcu, mlajšemu od 18 let, pripada letni dopust po osnovah in merilih iz prejšnjega odstavka, povečan za 7 delovnih dni

4) Pri določanju letnega dopusta na osnovi uspehov pri delu se upoštevajo delovni uspehi delavca v preteklem letu po kriterijih, opredeljenih v podjetniški kolektivni pogodbi ali drugem ustreznem aktu podjetja.

5) Na osnovi zahtevnosti dela pripada delavcu:

• za delo IV. in V. stopnje zahtevnosti       1 dan
• za dela VI. in VII. stopnje zahtevnosti     2 dni
• za dela VIII. in IX. stopnje zahtevnosti    3 dni

6) Na osnovi delovne dobe pripada delavcu:

• od 1 do 5 let delovne dobe                  1 dan
• nad 5 do 10 let delovne dobe                2 dni
• nad 10 do 15 let delovne dobe               3 dni
• nad 15 do 20 let delovne dobe               4 dni
• nad 20 do 25 let delovne dobe               5 dni
• nad 25 do 30 let delovne dobe               6 dni
• nad 30 let delovne dobe                     7 dni

Upošteva se delovna doba, ki jo bo delavec dosegel do konca koledarskega leta, v katerem bo izrabil dopust.

7) Socialni kriteriji:

8) Dolžina letnega dopusta se določi v pogodbi o zaposlitvi, spremenjena dejstva, ki vplivajo na dolžino letnega dopusta, pa se upoštevajo ob vsakokratni odmeri.

9) Za pet dni povečan letni dopust pripada:

• delavcu, ki je dopolnil 50 let starosti

• delavcu, ki ima priznano najmanj 60 odstotno telesno okvaro, delovnim invalidom II. in III. kategorije invalidnosti ter delavcem, ki negujejo in varujejo težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo.

Razporeditev letnih dopustov določi poslovodni organ oziroma delodajalec po predhodnem posvetu z delavci.

25. člen

Delavec ima pravico en dan letnega dopusta izrabiti na tisti dan, ki ga sam določi, če o tem obvesti nadrejenega vodjo najkasneje 3 dni pred nastopom dopusta.

26. člen

Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plače in brez njega

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem dni v letu zaradi:

• lastne poroke                                                     2 dni
• poroke otroka                                                     1 dan
• rojstva otroka                                                    1 dan
• smrti v ožji družini (staršev, zakonca, otroka ali
drugih članov, ki so živeli v skupnem gospodinjstvu)                3 dni
• smrti bratov, sester, starih staršev, zakončevih staršev          2 dni
• selitve družine iz kraja v kraj                                   3 dni
• selitve družine v istem kraju                                     2 dni
• elementarnih nesreč                                               3 dni
• za športno in kulturno udejstvovanje                      od 1 do 7 dni

Prostovoljni krvodajalci imajo pravico do dveh zaporednih prostih dni vsakokrat, ko dajo kri. Prosti dnevi se jim računajo, kot da so na delu. Prosti dnevi se ne vštevajo v fond 7 dni iz prejšnjega odstavka.

Delavcu je treba omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnostih.

Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače v naslednjih primerih:

• neodložljivih osebnih opravkov

• zasebnega potovanja

• nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna

• popravila hiše oziroma stanovanja

Kolektivna pogodba delavcev gostinstva in turizma Slovenije

Časovnica