TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sklepa se spremeni tako, da se glasi:

"I. Ugovoru tožene stranke zoper sklep o izdaji začasne odredbe se ugodi ter se izpodbijani del sklepa spremeni tako, da se:

- razveljavi sklep o izdaji začasne odredbe Delovnega sodišča v Kopru, opr. št. XX Pd 173/2016 z dne 20. 10. 2016;

- zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi:

"Zadrži se učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi št. ..., ... z dne 30. 9. 2015 v delu, ki se nanaša na delovno mesto ... Visokošolski učitelj - izredni profesor na UA. B. za krajši delovni čas 4 ure na teden, zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 29. 9. 2016 in učinkovanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi št. ...

Tožena stranka je dolžna tožniku takoj, najkasneje v roku enega dneva, omogočiti opravljanje dela na delovnem mestu ... Visokošolski učitelj - izredni profesor na UA. B. za krajši delovni čas 4 ure na teden v skladu s pogodbo o zaposlitvi z dne 30. 9. 2015 in mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja v tem delu."

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe."

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Le v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati, je mogoče izdati začasno odredbo zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Če pa je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, zadržanje učinkovanja ni mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja odpovedi na podlagi 113. člena ZDR - 1, ki velja le za predstavnike delavcev oziroma, pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1 (ki velja za vse delavce).

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku ni bil podan poslovni razlog, ker predvideni izstop D. kot članice UA. ne predstavlja organizacijskega razloga, zaradi katerega bi prenehala potreba po delu tožnika kot visokošolskega učitelja - izrednega profesorja, ki je pri toženi stranki opravljal pedagoško dejavnost. Ugotovilo je, da tožena stranka študijskih programov, pri katerih je sodeloval tožnik, ni ukinila, ampak jih izvaja z drugimi zaposlenimi delavci in zunanjim sodelavcem, kar prav tako pomeni, da tožnikovo delo ni postalo nepotrebno.

Neopravljanje pedagoškega dela (do katerega je prišlo zaradi izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) nedvomno prizadeva tožnika kot visokošolskega učitelja, vendar pa nima takih posledic, da bi lahko prišlo do nenadomestljive škode. S tem v zvezi je potrebno upoštevati, da ima sodba sodišča v delovnem sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi drugačne učinke, kot meni sodišče prve stopnje. Če je odpoved razveljavljena kot nezakonita, je njena posledica vzpostavitev stanja, ki bi bilo, če odpovedi ne bi bilo in če bi pogodba o zaposlitvi ves čas veljala. To pa pomeni, da ima pravnomočna sodba take učinke tudi v zvezi z opravljanjem pedagoškega dela, ohranitvijo naziva izredni profesor, napredovanjem ipd. Ni sprejemljivo stališče, da se pri uveljavljanju vseh teh pravic čas nezakonitega neopravljanja pedagoške dejavnosti (kljub pravnomočni sodbi) ne bi upošteval. To pa pomeni, da bo v primeru, če bo tožnik v tem individualnem delovnem sporu uspel, lahko vzpostavljeno stanje, ki bi bilo, če ne bi bilo nezakonite odpovedi, in da ne gre za grozečo nenadomestljivo škodo v smislu izgube akademskega naziva oziroma nemožnosti napredovanja v akademski naziv. V obravnavanem primeru torej drugi pogoj za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 272. člena ZIZ ni verjetno izkazan oziroma ni podan, zato ni pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe.