TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep in sodba sodišča prve stopnje:

- v točki II. izreka glede zavrženja tožbe na ugotovitev, da tožena stranka ni imela pravice tožeči stranki izstaviti računa št. 1 v višini 33.180,00 EUR z dne 20. 11. 2015 ter da nima pravice izstavljati nobenih računov za storitve varovanja ali kakšnih drugih storitev, saj tožena stranka kot upnica s tožečo stranko kot dolžnico ni v nobenem pravno poslovnem ali pravnem razmerju ter da tožena stranka nima pravice od tožeče stranke uveljavljati plačila računa št. 1 v višini 33.180,00 EUR z dne 20. 11. 2015,

- v točki III. izreka glede zavrnitve tožbenega zahtevka zaradi plačila zneska 172.887,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2015 dalje do plačila in

- v točki IV. izreka glede pravdnih stroškov

razveljavi in se zadeva v teh razveljavljenih delih vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep in sodba sodišča prve stopnje v teh izpodbijanih a nerazveljavljenih delih potrdita.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je negativni ugotovitveni zahtevek, da tožena stranka ni imela pravice tožeči stranki izstaviti navedenih računov in da nima pravice od tožeče stranke uveljavljati plačila navedenih računov, v celoti vsebovan v dajatvenem zahtevku - v kondemnatornem delu sklepa o izvršbi s katerim je sodišče dolžniku naložilo, da mora plačati upniku v sklepu o izvršbi navedeno terjatev in bi zato odločanje o tem ugotovitvenem zahtevku pomenilo ponovno sojenje o istem zahtevku. Pritožbeno stališče tožeče stranke, da v tem obravnavanem delu zahtevka v tem sporu in v zadevi VL 126823/2013 nista identična, je sicer pravilno, saj pomeni dajatvena tožba nekaj več kot ugotovitvena. Če ima ugotovitveni zahtevek za cilj ugotovitev pravice ali pravnega razmerja, ima dajatveni zahtevek za cilj ugotovitev pravice ali pravnega razmerja in obsodbo toženca na izpolnitev obveznosti. Vsebuje torej ugotovitveno in izpolnitveno povelje. Zato z vložitvijo dajatvene tožbe ugotovitveni interes odpade in negativna ugotovitvena tožba ni dopustna. Pritožba zato v tem delu ni utemeljena in jo je bilo kot takšno zavrniti (člen 353 ZPP).

Drugače pa velja glede nadaljnjega tožbenega zahtevka tožeče stranke na ugotovitev, da tožena stranka nima pravice izstavljati nobenih računov za storitve varovanja ali kakšnih drugih storitev, saj da tožena stranka kot upnica s tožečo stranko kot dolžnico ni v nobenem pravno poslovnem ali pravnem razmerju in da nima pravice od tožeče stranke uveljavljati plačila takšnih računov (drugi del zahtevka v prvem odstavku točke II. izreka in v drugem odstavku, kolikor se ta ne nanaša na zgoraj že navedene račune z dne 10. 12. 2012). V tem primeru pa je pritrditi tožeči stranki, da omenjena predhodna dajatvena tožba - v obravnavanem primeru kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ne preprečuje naknadne vložitve ugotovitvene tožbe, saj gre pri zahtevku iz te ugotovitvene tožbe za ugotovitev (ne)obstoja celotnega pravnega razmerja in ne le pravnega razmerja zajetega z zgoraj navedenimi računi.