Odlok o razglasitvi Gradu Hmeljnik za kulturni spomenik državnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 81-3824/1999, stran 12558 DATUM OBJAVE: 5.10.1999

RS 81-3824/1999

3824. Odlok o razglasitvi Gradu Hmeljnik za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

O D L O K
o razglasitvi Gradu Hmeljnik za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

Hmeljnik – Grad (EŠD 175).

Enota ima zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Grad Hmeljnik je prostorska dominanta. Jedro stavbe izhaja iz romanskega obdobja. Grad so v poznem srednjem veku prezidali. V dobi turških vpadov so zgradili dvojno, s stolpi utrjeno obzidje. V renesansi je grad dobil reprezentativno arkadno dvorišče. Med drugo svetovno vojno je bil grad zažgan in po vojni delno rekonstruiran.

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Vplivno območje spomenika obsega ožjo okolico gradu in pobočja griča do ceste Novo mesto–Karteljevo, na katerih bi načrtovali objekte ali uporabo, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.