TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Zaključek, da tožnikova izpoved ni verodostojna in je delno prirejena, je sodišče prve stopnje obrazložilo s tem, da se izmika resnici in šele na izrecna vprašanja delno odgovori po resnici, saj je najprej izpovedal, da v službi ni imel težav in so se dobro razumeli, šele na vprašanje predsednice senata pa je priznal, da je dobil več pisnih opozoril. Pritožba zaključek o neverodostojnosti utemeljeno izpodbija. Tožnik je izpoved o tem, da je pri tožencu delal ves čas normalno, brez kakšne težave, s sodelavci je bil super, vodje so bili super ..., podal v okviru odgovora na vprašanje predsednice senata, čez koliko časa (po odpovedi) se je zaposlil. Izpovedi torej ni podal kot odgovor na vprašanje, ki bi se kakorkoli nanašalo na pisna opozorila. Poleg tega je tožnik na nadaljnje vprašanje predsednice senata, ali je prejel kakšno pisno opozorilo, takoj izpovedal, da jih je. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo pri oceni verodostojnosti tožnika 8. člen ZPP pravilno uporabiti tako, da bi vestno in skrbno presodilo sosledje in vsebino zgoraj izpostavljenih vprašanj, ki jih je sodišče postavilo tožniku, ter tožnikovih odgovorov nanje.

Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je tožnik s tem, ko je iz električnega omrežja izključil priključni kabel avtomatskega merila za merjenje telesne temperature zaposlenim in onemogočil delovanje naprave, ki jo je toženec namestil zaradi obvladovanja epidemije covid-19, storil hujšo kršitev delovne obveznosti (2. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), saj je ogrožal vse zaposlene in poslovanje toženca. V zvezi s pritožbeno navedbo, da do takšnega ogrožanja ni prišlo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da v skladu s 37. členom ZDR-1 za obstoj kršitve zadošča tudi, če je ta takšne narave, da bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca, torej že potencialna nevarnost. Poleg tega za presojo obstoja hujše kršitve ni zanemarljivo v odpovedi navajano dejstvo, da je toženec zaradi nepravilnega delovanja naprave v preteklosti že dvakrat klical servis, ki je ugotovil, da naprava ni bila pravilno priključena, oziroma kot je izpovedal direktor, je serviser opozoril, da nekdo izklaplja priključek.