Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča

OBJAVLJENO V: Uradni list Uradni vestnik Mestne občine Ptuj 10/2000, stran 0 DATUM OBJAVE: 27.12.2000

VELJAVNOST: od 4.1.2001 / UPORABA: od 1.1.2001

Uradni vestnik Mestne občine Ptuj 10/2000

Verzija 13 / 13

Čistopis se uporablja od 1.1.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: ŠE V OBDELAVI.

Časovnica

Na današnji dan, 14.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.1.2009
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Na podlagi 56. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89 ter Uradni list RS št. 44/97), 9. člena Dogovora o usklajevanju meril in določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila(Uradni list SRS, št. 19/86), 11. čl. statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 22. decembra 2000, sprejel
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

V Mestni občini Ptuj se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju nadomestilo).

2. člen

Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

2.a člen

Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5 , preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, delavnice na prostem, gramoznice, peskokopi, glinokopi, površine za obratovanje bencinskih servisov ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti, oz. vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po Zakonu o graditvi objektov niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

2.b člen

Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture , znanosti, športa in javne uprave.

3. člen

Zavezanec za nadomestilo je lastnik ali drug neposredni uporabnik stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe (najemnik, zakupnik, uživalec...).

II. MERILA IN VIŠINA NADOMESTILA

4. člen

Pri določitvi višine nadomestila se upošteva:

-

opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave;

-

lego in namembnost zemljišča;

-

izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dohodka v gospodarski dejavnosti.
Nadomestilo se ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno z vodovodnim in električnim omrežjem.
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovodno omrežje in električno omrežje, če obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenje teh objektov in naprav.

5. člen

Glede na merila iz prejšnjega člena, se stavbna zemljišča razvrstijo na tri cone za stanovanjske namene in tri cone za poslovne namene.
Cone zajemajo naslednja območja:

A.

CONE ZA STANOVANJSKE NAMENE.

I.

V prvo cono spadajo:
Arbajterjeva ulica, Arnuševa ulica, Anželova ulica, Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cafova ulica, Cankarjeva ulica, Cesta 8. avgusta do križišča z Anželovo ulico, Ciril Metodov drevored, Cvetkov trg, Črtkova ulica, Čučkova ulica, Čufarjeva ulica, Dornavska cesta do Rogoznice, Dravska ulica, Erjavčeva pot, Flegeričeva ulica, Frankovičeva ulica, Gajzerjeva ulica, Gomilšakova ulica, Grajska ulica, Gregorčičev drevored, Groharjeva pot, Hercegova ulica, Jadranska ulica, Jenkova ulica, Kajuhova ulica, Kariževa ulica, Kettejeva ulica, Kogejeva pot, Kraigherjeva ulica, Krambergerjeva pot, Kratka ulica, Krempljeva ulica, Kvedrova ulica, Langusova ulica, Levstikova pot, Ljudski vrt, Maistrova ulica do križišča z levim odcepom ulice , Med vrti, Meglova pot, Mestni trg, Miklošičeva ulica, Minoritski trg, Murkova ulica, Murščeva ulica, Muzejski trg, Na gradu, Na hribu, Na tratah, Natašina pot, Nova cesta, območje Nove vasi pri cerkvi SV. Leopolda Mandiča, Novi trg, Ob Dravi, Ob Grajeni, Obrtniška ulica, Ormoška cesta do križišča z Belšakovo cesto, Osojnikova cesta, Osterčeva ulica, Panonska ulica, Peršonova ulica, Pivkova ulica, Potrčeva cesta, Prečna pot, Prešernova ulica, Puhova ulica, Rabelčja vas, Raičeva ulica, Rajšpova ulica, Remčeva ulica, Reševa ulica, Rimska ploščad, Rogozniška cesta, Slomškova ulica, Slovenski trg, Slovenskogoriška cesta do križišča z Zechnerjevo ulico, Špindlerjeva ulica, Švajgerjeva ulica, Tiha pot, Trstenjakova ulica, Trubarjeva ulica, Ulica Anice Kaučevič, Ulica Anice Kolarič, Ulica Avgusta Hlupiča, Ulica heroja Lacka, Ulica Jožefe Lackove, Ulica Lackove čete, Ulica Stanka Brenčiča, Ulica Viktorina Ptujskega, Ulica 25. maja, Ulica 5. Prekomorske, Vegova ulica, Vičava do križišča s Sovretovo potjo, Vinarski trg, Vodnikova ulica, Vodova ulica, Volkmerjeva cesta do križišča s Kettejevo ulico, Vošnjakova ulica, Vrazov trg, Vrtnarska pot, Zadružni trg, Zavčeva ulica, Zelenikova ulica, Zoisova pot, Žgečeva ulica, Žnidaričevo nabrežje, Župančičeva ulica.

II.

V drugo cono spadajo:
Abramičeva ulica, Arničeva ulica, Belšakova ulica, Brstje, Cesta 8. avgusta od križišča z Anželovo ulico proti Podvincem, Čarmanova ulica, Čehova ulica, Čopova ulica, Dornavska od Rogoznice proti Gajkam, Draženska cesta, Finžgarjeva ulica, Frasova ulica, Golobova ulica, Gromova ulica, Gubčeva ulica, Hauptmaničeva ulica, Hermanova ulica, Hreničeva ulica, Ilčeva ulica, Jezova ulica, Jurčičeva ulica, K jezeru, K Mitreju, Kerenčičeva ulica, Kersnikova ulica, Klepova ulica, Kokolova ulica, Koresova ulica, Krčevina pri Ptuju, Lazarjeva ulica, Linhartova ulica, Macunova ulica, Maistrova ulica od križišča z levim odcepom ulice do Štukov, Mariborska cesta, Mejna cesta, Mestni log, Meškova ulica, Mežanova ulica, Mladinska ulica, Mlinska cesta, Na jasi, Na obrežju, Na postajo, Nova vas pri Ptuju, Ob Rogoznici, Ob Studenčnici, Ob železnici, Orešje, Ormoška cesta od Belšakove v smeri Ormož, Pergerjeva ulica, Petrovičeva ulica, Poljska cesta, Pot v toplice, Povodnova ulica, Praprotnikova ulica, Prežihova ulica, Ribiška pot, Rimska ulica, Rogaška cesta, Sagadinova ulica, Satlerjeva ulica, Seliškarjeva ulica, Selska cesta, Severova ulica, Slekovčeva ulica, Slovenskogoriška cesta od križišča z Zechnerjevo ulico v smeri proti Lenartu, Sodnice, Sovretova pot, Spolenakova ulica, Stritarjeva pot, Suha veja, Svržnjakova ulica, Šeronova ulica, Štrafelova ulica, Štuki, Tavčarjeva ulica, Toplakova ulica, Trajanova ulica, Trdinova ulica, Turniška ulica, Ulica Franca Kosca, Ulica Haloškega voda, Ulica kneza Koclja, Ulica Pohorskega bataljona, Ulica prvega maja, Ulica Šercerjeve brigade, Ulica Vide Alič, Ulica Žetalskega Jožeta, Ulica 14. divizije, Vespazianova ulica, Wilhelmova ulica, Zagrebška cesta, Zechnerjeva ulica, Zidanškova ulica, Žabjak, Žunkovičeva ulica.

III.

V tretjo cono spadajo:
ostala naselja v Mestni občini Ptuj ( Grajena, Grajenščak, Kicar, Krčevina pri Vurbergu, Mestni vrh, Pacinje, Podvinci, Spodnji Velovlek, Spuhlja).

B.

CONE ZA POSLOVNE NAMENE

I.

V prvo cono spadata I. in II. cona za stanovanjske namene