TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

V predmetni zadevi ne more biti razlog za zavrnitev prošnje v tem, da tožnik ni verodostojno navajal dejstev, zaradi katerih je zapustil izvorno državo, ampak je v zadevi bistveno, ali je uspel izkazati strah pred preganjanjem, ki pa mora biti dovolj objektivno utemeljen oziroma bi moral izkazati tako obliko in intenzivnost zatrjevanega preganjanja, da bi ta ustrezala kriterijem oziroma lastnostim preganjanja iz 26. člena ZMZ-1. Tega pa tožnik očitno ni izkazal.

Zato, ker ni navedel nobenih na zunaj zaznavnih konkretnih dejanj preganjanja, kar bi sicer lahko situacijo spremenilo v tem smislu, da njegov zahtevek ne bi bil očitno neutemeljen, toženi stranki tudi ni bilo treba njegovih izjav preverjati z informacijami o stanju v izvorni državi v smislu tretje alineje tretjega odstavka 21. člena ZMZ-1. Stroga presoja dejstev, ki nujno zahteva uporabo informacij o stanju v izvorni državi, po potrebi pridobljene tudi po uradni dolžnosti, pride v poštev, če stranka nima očitno neutemeljenega zahtevka („arguable claim“). Tožnik pa tudi ni sam predložil nobenega poročila o stanju v Maroku glede ravnanj, obravnave, ali preganjanja ateistov.