Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o kapitalski...

1579. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic

Na podlagi 67. in 92. člena zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99, 59/01 in 55/03) ter prvega odstavka 31. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02) izdaja Svet Banke Slovenije

S K L E P
o spremembah in dopolnitvah sklepa o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic

1. člen

V točki 3.2. sklepa o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02, 85/02 in 22/03) se v zadnjem odstavku pod 1) črta besedilo »na podlagi vrednotenja po enakih principih.« in se nadomesti z besedilom »po izračunani knjigovodski vrednosti.«

2. člen

V točki 4.1. se pod 2) besedilo »določeni v 6.2. in 6.3.« spremeni v »določeni v 6.1., 6.2. in 6.3.«.

V točki 4.1. se pod 2) doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Če banka v zavarovanje svoje terjatve prejme v zastavo podrejeni dolžniški instrument, katerega izdajatelj je, se le-ta ne sme upoštevati kot sestavina kapitala.«

3. člen

V točki 5.1. se pod 1) doda nov tretji odstavek, ki glasi: »Za naložbe banke iz prvega odstavka pod 1) te točke, ki jih banka pridobi z namenom trgovanja, banki ni potrebno izračunavati in izpolnjevati kapitalskih zahtev za tržna tveganja, ker so te naložbe že odbitna postavka pri izračunu kapitala. Kljub temu mora banka takšne naložbe upoštevati skladno s točko 9.3. pri izračunu deleža, ki ga posli trgovanja predstavljajo v celotnem poslovanju banke.«

4. člen

Obstoječa točka 6.1. se nadomesti z novim besedilom, kot sledi:

»6.1. Skupne lastnosti

Kot postavka pri izračunu dodatnega kapitala banke se lahko upošteva tudi podrejeni dolžniški instrument, katerega izdajatelj je banka, če izpolnjuje naslednje pogoje:

-

je v celoti vplačan oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek;

-

iz pogodbe med banko in imetnikom izrecno izhaja, da ima imetnik podrejenega dolžniškega instrumenta v primeru stečaja oziroma likvidacije banke pravico do poplačila šele po poplačilu drugih upnikov;

-

pogodba med banko in imetnikom ne vsebuje nobene klavzule, ki bi imetniku omogočila izplačilo pred dogovorjenim rokom zapadlosti razen v primeru stečaja, oziroma likvidacije oziroma če ni s tem sklepom drugače določeno.«

5. člen

Obstoječa točka 6.3. se nadomesti z novim besedilom, kot sledi:

»6.3. Podrejeni dolg za vključitev v dodatni kapital I

6.

3.1. Poleg lastnosti, določenih v točki 6.1. tega sklepa, mora podrejeni dolg za vključitev v dodatni kapital I izpolnjevati še naslednje pogoje:

-

upoštevati se sme samo polno vplačane zneske, ki niso zavarovani s premoženjem banke,

-

je na razpolago za kritje izgube banke šele v stečaju oziroma likvidaciji banke in ni na razpolago za kritje izgube v času rednega poslovanja banke, in

-

pogodbeni rok zapadlosti oziroma rok za odpoklic, če rok zapadlosti ni določen, znaša najmanj 5 let in 1 dan.

Ne glede na rok iz tretje alinee prejšnjega odstavka, je dopustno tudi predčasno izplačilo podrejenega dolga na predlog banke oziroma izdajatelja podrejenega dolga, če banka o tem predhodno obvesti Banko Slovenije in če:

-

ni ogrožena solventnost banke oziroma se s tem ne bo poslabšala kapitalska ustreznost banke, ali

-

če banka znesek predčasno izplačanega podrejenega dolga istočasno oziroma predhodno nadomesti z enako ali bolj kvalitetno obliko kapitala.

Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primerih, ko daje pogodba izdajatelju podrejenega dolga možnost predčasnega izplačila dolga (nakupna opcija), ki v primeru neuresničitve (neizvršitve nakupne opcije) pripelje do pogodbeno določenega porasta obrestne mere (step-up klavzula). Predčasno izplačilo dolga (izvršitev nakupne opcije) je možno le v skladu s pogoji iz prejšnjega odstavka.

6.

3.2. Obseg vključevanja v kapital v zadnjih petih letih pred zapadlostjo

Obseg vključevanja v kapital se postopoma znižuje z 20% kumulativnim diskontom v zadnjih petih letih pred zapadlostjo na naslednji način:

-

pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je manj kot 5 in več kot 4 leta pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se za ta del zneska upošteva 20% diskont,

-

pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je manj kot 4 in več kot 3 leta pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se upošteva 40% diskont,

-

pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je manj kot 3 in več kot 2 leti pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se upošteva 60% diskont,

-

pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je manj kot 2 in več kot 1 leto pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se upošteva 80% diskont,

-

pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je manj kot 1 leto, se upošteva 100% diskont oziroma ta znesek ne šteje več v izračun kapitala.

Pri instrumentih iz zadnjega odstavka točke 6.3.1. tega sklepa (step-up klavzula), je obseg njihovega vključevanja v dodatni kapital I praviloma odvisen od višine pogodbeno določenega porasta obrestne mere (step-up). Če porast obrestne mere ne presega 1,50 odstotne točke, se 20% kumulativni diskont ob predhodnem obvestilu Banke Slovenije lahko uporablja za zadnjih pet let, ki preostajajo do pogodbene zapadlosti. V primeru, ko je v pogodbi predvideni porast obrestne mere večji od 1,50 odstotne točke, je potrebno 20% kumulativni diskont uporabljati že za zadnjih pet let do datuma možnega predčasnega izplačila dolga oziroma izvršitve nakupne opcije.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora banka uporabljati ustrezen kumulativni diskont pri vključevanju instrumentov iz prejšnjega odstavka v dodatni kapital I že od takrat, ko postane očitno, da bo možnost predčasnega izplačila oziroma izvršitev nakupne opcije uresničena. Šteje se, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega stavka, če pristojni organ banke sprejme odločitev, da bo banka izkoristila možnost predčasnega izplačila oziroma izvršitev nakupne opcije.«