TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se prvostopenjska sodba v izpodbijanih točkah III, V in VI izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje v delu, da posamezna opisana dejstva in ravnanja vpletenih fizičnih oseb vsako zase ne zadoščajo za sklep o protipravnem ravnanju tožeče stranke v zvezi s 4. alinejo tretjega odstavka 63.a člena ZPOmK-1. Upoštevati pa je treba, da je tožena stranka navedla celo vrsto indičnih dejanj bivšega zaposlenega tožene stranke ter direktorja tožeče stranke, dejstvo, da je tožena stranka uporabila iste poslovne kontakte ter poznavanje bivšega zaposlenega tožene stranke z direktorjem tožeče stranke in direktorjem naročnika, ki pa vsa skupaj povezana v časovno verigo lahko pripeljejo do zaključka, da je tožeča stranka ravnala nelojalno v smeri razdiranja sodelovanja med tožečo stranko in njenim naročnikom ter z namenom, da bi se sklenila enaka ali podobna pogodba s tožečo stranko.

Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da so trditve tožene stranke o prevzemu posla na strani tožeče stranke premalo konkretizirane, ker da tožena stranka ni navedla, katera so tista dejanja nelojalne konkurence, s katerimi je tožeča stranka toženi stranki prevzela posel. Tožena stranka je navedla vrsto indicev, ki bi lahko utemeljevali zaključek, da bi ravnanje tožeče stranke v zvezi z izvedbo poslov za naročnika v zvezi s tremi nakupovalnimi vikendi v tujini lahko izpolnjevalo znake očitanega dejanja nelojalne konkurence.