Odločba o ugotovitvi, da je del kadrovskih normativov po Pravilniku o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev v neskladju z Ustavo

5436. Odločba o ugotovitvi, da je del kadrovskih normativov po Pravilniku o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev v neskladju z Ustavo

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Primoža Ulčarja iz Ljubljane, ki ga po pooblastilu njegovega zakonitega zastopnika Marjana Ulčarja iz Ljubljane zastopa mag. Matevž Krivic iz Spodnjih Pirnič, in drugih, na seji dne 15. decembra 2005

                              o d l o č i l o:

1. Kadrovski normativi za varuhinje, določeni v tabeli 1, ki je sestavni del prvega odstavka točke i) 7. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99 – popr., 127/03, 125/04 in 60/05) v delu, ki se nanaša na varstvo odraslih oseb z motnjami v duševnem zdravju, s težavami v duševnem razvoju, s senzornimi motnjami in z motnjami v gibanju, razvrščenih v podskupine 2 do 5, so v neskladju z Ustavo.
2. Minister, pristojen za socialno varstvo, je dolžan ugotovljeno neskladnost z Ustavo odpraviti v roku treh mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92 in nasl. – v nadaljevanju ZSV) je bil izdan Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (v nadaljevanju Pravilnik), nato še Pravilnik o spremembah Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (v nadaljevanju Pravilnik-04). Sestavni del Pravilnika-04 je tudi tabela 1, iz katere je razviden kadrovski normativ za posamezne oblike storitev institucionalnega varstva. Pobudniki izpodbijajo normativ za varuhinje, ki je določen za podskupine (2 do 5) odraslih oseb z motnjami v duševnem zdravju, s težavami v duševnem razvoju, senzornimi motnjami in z motnjami v gibanju (v nadaljevanju odrasli). Trdijo, da se je do sedaj v praksi zanje uporabljal enak normativ kot za enako prizadete skupine otrok, mladostnikov in odraslih oseb do 26. leta starosti (v nadaljevanju otroci). Nova ureditev, ki je za upravičence ¦ otroke ugodnejša od prejšnje, naj bi bila za odrasle upravičence diskriminacijska, ker jim ne zagotavlja niti takšnega standarda, kot so ga bili po prejšnji ureditvi deležni otroci. Pri otrocih in odraslih pa naj bi šlo za osebe z enakimi duševnimi ali telesnimi motnjami oziroma okvarami, ki se z leti ne zmanjšujejo. Odrasli naj bi s staranjem ne postajali sposobnejši za opravljanje osnovnih življenjskih funkcij, pri katerih rabijo pomoč osebja, prej naj bi bili od pomoči še bolj odvisni. Znižano število osebja naj bi vodilo v skrčenje dosedanjih raznovrstnih dejavnosti na skrb za elementarno varnost varovancev in na zgolj najnujnejše varstvenonegovalne ukrepe. To naj bi pomenilo kritično zmanjšanje kakovosti nadomeščanja funkcije doma in lastne družine oziroma kakovosti varstva iz 16. in 17. člena ZSV. Izpodbijani kadrovski normativi pri skupini odrasli naj bi bili zato sporni tudi z vidika skladnosti z ZSV, ki v 4. členu določa, da se pravice do storitev uveljavljajo po načelih enake dostopnosti za vse upravičence pod pogoji, ki jih določa Zakon. V ZSV naj ne bi bilo podlage za razlikovanje v normativih za temeljne varstvenonegovalne storitve. Razlikovanje med odraslimi in otroki naj bi bilo v tem okviru popolnoma arbitrarno, brez stvarnih in razumnih razlogov. V neskladju naj bi bilo s 14. členom Ustave ter s prvim odstavkom 52. člena Ustave.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju Ministrstvo) odgovarja, da Pravilnik pred izpodbijano spremembo ni urejal kadrovskega normativa za varuhinje za odrasle upravičence. Z normativom, da se za devet oseb z zmerno motnjo v duševnem razvoju, za šest oseb s težjo, za štiri osebe s težko in za tri osebe z več motnjami vključi varuhinja, naj bi bilo vključenih 87 varuhinj in s tem rešeno vprašanje presežnih delavcev v vseh zavodih. Pri določitvi števila delavcev na varovanca bi bilo treba upoštevati tudi ceno storitve.