• PREDPIS
  • RAZVELJAVLJEN

Program priprave državnega lokacijskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko–Hodoš

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 45-1930/2006, stran 4853 DATUM OBJAVE: 28.4.2006

VELJAVNOST: od 28.4.2008 do 30.12.2021 / UPORABA: od 28.4.2008 do 30.12.2021

RS 45-1930/2006

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 31.12.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 13.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 31.12.2021
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
1930. Program priprave državnega lokacijskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko–Hodoš
Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za gospodarstvo in ministrom za promet
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko–Hodoš

I. OCENA STANJA, RAZLOGI IN PRAVNA PODLAGA ZA PRIPRAVO DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA

Slovenija je prevzela obveznost za gradnjo in posodobitev železniške infrastrukture skladno s sprejetimi mednarodnimi dokumenti o razvoju železniške infrastrukture, ki temeljijo na enotnih tehničnih parametrih, in s sprejetjem sklepne listine konference prometnih ministrov (Kreta 1994 in Helsinki 1997). Na podlagi teh dokumentov je Slovenija sprejela Nacionalni program razvoja slovenske železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 13/96).
Slovenija se je kot članica Evropske unije zavezala, da bo na področju prometa posodobila železniško infrastrukturo, še posebej na delih V. in X. evropskega koridorja.
Posodobitev proge Pragersko–Središče–državna meja na odseku Pragersko–Ormož in proge Ormož–Murska Sobota–Hodoš–državna meja je ena prioritetnih nalog v vzpostavitvi močne železniške povezave z vzhodno Evropo. V letu 2001 je bila dograjena nova železniška povezava med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko na odseku Puconci–Hodoš–državna meja. V letu 2004 je bila izdelana projektna dokumentacija za rekonstrukcijo štirih postaj na odseku Pragersko–Ormož ter gradnjo dveh izogibališč. Rekonstruirane so postaje Ivanjkovci, Beltinci in Ljutomer. Elektrifikacija proge pomeni nadaljevanje razvoja javne železniške infrastrukture v severovzhodnem delu Slovenije in posodobitev V. kretskega prometnega koridorja.
Z uspešnim razvojem in vključevanjem Luke Koper kot pomembnega uvozno-izvoznega in tranzitnega pristanišča v evropske prometne tokove je nadaljnja posodobitev železniške infrastrukture med Slovenijo in Madžarsko nujna. Ta bo prevzemala vse večje količine mednarodnega blaga v smeri proti Slovaški, Češki, Poljski, Ukrajini in obratno proti Luki Koper ter Italiji.
Minister za promet in minister za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: pobudnik) sta z dopisom št. 26810-34/2004 ZP-07203 z dne 31. 1. 2005 dala pobudo za začetek postopka priprave državnega lokacijskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge od Pragerskega do Hodoša (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Pobuda je obrazložena in dokumentirana z gradivom Rekonstrukcija in elektrifikacija železniške proge od Pragerskega do Hodoša z dodatkom 1 in grafičnimi prilogami, ki ga je januarja 2005 izdelala Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije pod št. 26810-34/2004. Pobuda temelji na:

-

Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),

-

Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05),

-

Zakonu o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo, 29/05 – odločba US),

-

Zakonu o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo),

-

Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (UL L št. 201 z dne 7. 6. 2001, str.1)

-

Uredbi Sveta ES št. 2236/95 z dne 18. septembra 1995 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij (UL L št. 228 z dne 23. 9. 1995, str.1).

II. PREDMET IN PROGRAMSKA IZHODIŠČA DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA TER OKVIRNO UREDITVENO OBMOČJE

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge od Pragerskega do Hodoša (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so vse prostorske ureditve, povezane z rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge od Pragerskega do Hodoša, ter ureditve potrebne za zagotovitev električne energije do vključitve v razdelilno transformatroske postaje(v nadaljnjem besedilu RTP).
V pobudi ministra za promet je predlagana varianta rekonstrukcije po obstoječi trasi proge. Izvesti je treba nujne rekonstrukcijske ukrepe, dejansko potrebne zaradi povečanja prepustne in prevozne sposobnosti proge od Pragerskega do Hodoša.
Objekti in naprave javne železniške infrastrukture so v lasti Republike Slovenije in spadajo v pristojnost Ministrstva za promet.
Za preskrbo vleke z električno energijo je predvidenih pet elektronapajalnih postaj (v nadaljnjem besedilu: ENP), ki bodo priključene na distribucijsko elektroenergetsko omrežje nazivne napetosti 20 kV. Na mestih ENP je treba zagotoviti potrebno električno energijo.
Za preskrbo ENP z električno energijo bo treba izdelati daljnovod ali kablovod od ENP do RTP ter obstoječe RTP razširiti ali zgraditi nove, iz katerih bo zagotovljena električna energija za vleko. Gradnja novih RTP in širitev obstoječih ni predmet tega lokacijskega načrta in je v pristojnosti Elektro Maribor d.d.
Zagotavljanje električne energije na srednjenapetostni distribucijski ravni spada v pristojnost ministrstva, pristojnega za energijo, konkretno javnega podjetja za distribucijo električne energije Elektro Maribor d.d.
Dopis v zvezi z zagotovitvijo potrebne električne energije za elektrifikacijo železniške proge Pragersko–Hodoš je Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije poslala prek Ministrstva za promet na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo 5. 7. 2004, št. dopisa 2680-4/2004 ZP 67 07203.
Načrtovana ureditev poteka po območju petnajstih občin: Občine Kidričevo, Občine Hajdina, Mestne občine Ptuj, Občine Dornava, Občine Gorišnica, Občine Ormož, Občine Ljutomer, Občine Križevci, Občine Veržej, Občine Beltinci, Mestne občine Murska Sobota, Občine Puconci, Občine Gornji Petrovci, Občine Šalovci in Občine Hodoš (v nadaljnjem besedilu: zadevne občine).
6. 9. 2005 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco, da bi se pridobila in uskladila priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči celostna prometna ureditev prečkanj železniške proge in drugih prometnih ureditev, ki so povezane z načrtovano rekonstrukcijo železniške proge.

III. NOSILCI NALOG IN NJIHOVE OBVEZNOSTI PRI FINANCIRANJU PRIPRAVE DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), revizije okoljskega poročila in recenzije državnega lokacijskega načrta ter recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik vseh strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta ter investitor je Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz točk VI.1 in VI.2 tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga naročnik izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.

IV. NOSILCI UREJANJA PROSTORA IN DRUGI UDELEŽENCI, KI BODO SODELOVALI PRI PRIPRAVI DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta sodelujejo s predložitvijo smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj o predlogu državnega lokacijskega načrta, so:

1.

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,

2.

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja,

3.

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,

4.

Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,

5.

Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,

6.

Ministrstvo za promet, Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo,

7.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja,

8.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje upravljanja voda,

9.

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,

10.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,

11.

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,

12.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,

13.

Zavod za ribištvo Slovenije,

14.

Zavod za gozdove Slovenije,

15.

DARS, d. d., Celje,

16.

ELES, d. o. o., Ljubljana,

17.

Elektro Maribor, d. d.,

18.

Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana,

19.

Adriaplin, d. o. o, Ljubljana,

20.

Občina Kidričevo in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,

21.

Občina Hajdina in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,

22.

Mestna občina Ptuj in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,

23.

Občina Dornava in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,

24.

Občina Gorišnica in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,

25.

Občina Ormož in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,

26.

Občina Ljutomer in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,

27.

Občina Križevci in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,

28.

Občina Veržej in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,