TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Tožena stranka je zoper tožnika uvedla postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz odpovednega razloga iz prve in druge alineje prvega 111. člena ZDR ter hkrati s tem izdala tožniku sklep o prepovedi opravljanja dela za čas trajanja postopka izredne odpovedi. V konkretnem primeru so bili tako izpolnjeni zakonski pogoji za izrečeno prepoved opravljanja dela v času trajanja postopka izredne odpovedi (tretji odstavek 111. člena ZDR).

Sedanja zakonska ureditev prepovedi opravljanja dela iz določbe tretjega odstavka 111. člena ZDR, vključno s pravico do nadomestila plače za čas trajanja postopka izredne odpovedi, se razlikuje od prejšnje ureditve začasne odstranitve (suspenza) delavca, opredeljene v določbah od 95. do 99. člena prej veljavnega ZDR/90. V tej zvezi sta določbi 98. in 99. členov ZDR/90 izrecno navajali primere, v katerih je bil delavec, ki je bil začasno odstranjen z delovnega mesta in razporejen na drugo delovno mesto oziroma začasno odstranjen iz organizacije, upravičen do izplačila razlike v plači do polnega zneska plače, ki bi jo dobil, če bi delal na svojem delovnem mestu. Vendar takšne določbe, ki bi nudila pravno podlago za izplačilo preostale polovice nadomestila plače (brez predhodne ugotovitve nezakonitosti prepovedi opravljanja dela), sedaj veljavni ZDR ne vsebuje. To pa pomeni, da bo moral tožnik v primeru, če bo z ugotovitvijo nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, glede katere še teče postopek pred delovnim sodiščem v drugi zadevi, uspel, z novo tožbo uveljavljati izplačilo pripadajoče razlike v plači.