TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Kaznivo dejanje odvzema motornega vozila vsebuje bistven
konstitutiven element 'odvzema', ki je sicer tudi v kaznivem dejanju
tatvine. Medtem ko je pri kaznivem dejanju tatvine dejanje dokončano
v trenutku, ko je stvar z odvzemom prešla iz dejanskega razpolaganja
druge osebe v storilčevo dejansko razpolaganje, pa pri kaznivem
dejanju odvzema motornega vozila s samim vstopom v avtomobil oziroma
v motorno vozilo še ne nastane dejansko razpolaganje z vozilom in
sicer vse dotlej, dokler ni motor vžgan ter se vozilo ne premakne z
mesta, na katerem je stalo. Šele tako pride do pretrganja tujega
dejanskega razpolaganja pri odvzemu motornega vozila ter do nastanka
svojega. Vsebina dejanskega razpolaganja pri odvzemu motornega vozila
je v tem, da oseba, ki razpolaga s stvarjo, lahko realizira svojo
oblast nad njo tako, da razpolaga z njo po njeni namembnosti. Zato
samo vstopanje v avtomobil in poskus pognati vozilo v gibanje ne
zadošča za sklep, da je storilec s tem pretrgal tuje dejansko
razpolaganje in pridobil svoje, tembolj, ker je treba upoštevati, da
namerava storilec pri tem dejanju uporabiti vozilo za vožnjo.
ORIGINAL:
Krivično delo oduzimanja motornog vozila u sebi sadrži bitan,
konstitutivan element 'oduzimanje' koji postoji i kod krivičnog dela
kradje pokretnih stvari. Medjutim kod krivičnog dela kradje, delo je
svršeno u momentu kada je stvar oduzeta iz pritežanja drugog lica i
zasnovano sopstveno pritežanje, dok se kod krivičnog dela oduzimanja
motornog vozila samim ulaženjem u automobil, odnosno motorno vozilo
od strane učinioca ne zasniva pritežanje nad vozilom sve dok motor
nije stavljen u pokret i vozilo pokrenuto sa mesta na kome je bilo
stavljeno. Ovo zato što se samo na taj način prekida tudje pritežanje
kod oduzimanja motornog vozila i zasniva svoje. Naime, sadržina
pritežanja kod oduzimanja motornog vozila je u tome što lice koje ima
stvar u pritežanju može da ostvari i svoju vlast nad stvari tako da
tom stvari može raspolagati prema njenoj nameni. Stoga samo sedanje u
automobil i pokušaj stavljanja u pokret vozila nije dovoljno da bi se
moglo zaključiti da je učinilac time prekinuo tudje pritežanje i
zasnovao svoje, tim pre kad se ima u vidu da je kod ovog dela namera
učinioca upravljena na to da se vozilo upotrebi za vožnju.