Pravilnik o izdelkih iz žit

2657. Pravilnik o izdelkih iz žit

Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odločba US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K
o izdelkih iz žit

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

Ta pravilnik določa minimalne pogoje, ki jih morajo pri proizvodnji in v prometu izpolnjevati izdelki iz žit in njim sorodnih poljščin (v nadaljnjem besedilu: izdelki).

2. člen

Predpakirani izdelki morajo biti označeni v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje živil, in v skladu s tem pravilnikom.

Izdelki, ki niso predpakirani, morajo biti označeni samo, če je tako določeno s tem pravilnikom.

II. POSEBNE DOLOČBE

3. člen

Glede na sestavo in vrsto tehnološkega postopka so izdelki po tem pravilniku razvrščeni zlasti kot:

1.

oluščena žita;

2.

pripravljeni izdelki iz žit;

3.

mlevski izdelki;

4.

mešanice za pekovske in druge izdelke;

5.

pekovski izdelki;

6.

testenine;

7.

testo in izdelki iz testa.

1. Oluščena žita

4. člen

Oluščeno žito po tem pravilniku je žito, dobljeno z luščenjem ali drugo ustrezno obdelavo zdravih in dobro očiščenih žitnih zrn.

5. člen

Oluščena žita po tem pravilniku so zlasti:

-

oluščen oves (ovseni rižek);

-

oluščen ječmen (ješprenj, ječmenova kaša);

-

oluščeno proso (prosena kaša);

-

oluščena ajda (ajdova kaša);

-

oluščen riž (riž).

6. člen

Oluščeno žito mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-

imeti mora barvo, vonj in okus, ki so značilni za posamezno vrsto žita;

-

ne sme vsebovati neoluščenih zrn in delov lusk razen, če s tem pravilnikom ni drugače določeno;

-

ne sme vsebovati primesi tujega izvora, zrn drugih žit in poškodovanih zrn razen, če s tem pravilnikom ni drugače določeno;

-

ne sme vsebovati nečistoč živalskega izvora;

-

količina vode v oluščenem žitu ne sme znašati več kot 14% razen, če s tem pravilnikom ni drugače določeno.

7. člen

Oluščen oves, oluščen ječmen, oluščeno proso oziroma oluščena ajda lahko vsebujejo največ 0,25% neoluščenih zrn in največ 0,25% nečistoč tujega izvora in zrn drugih žit, od tega največ 0,15% plev, plevic, lusk in največ 0,10% zrn drugih žit.

Oluščen ječmen ne sme vsebovati več kot 5% lomljenih zrn.

Oluščen oves, oluščeno proso oziroma oluščena ajda ne smejo vsebovati več kot 10% lomljenih zrn.

Kot lomljena zrna so mišljena tista zrna, ki so manjša od 2/3 celega oluščenega zrna.

8. člen

Glede na način tehnološke predelave je oluščen riž razvrščen kot:

a)

nebrušen riž (rjavi riž, cargo riž, naravni riž) je riž, ki mu je odstranjena samo zunanja luska;

b)

brušen riž (beli riž) je riž, ki mu je odstranjena zunanja luska, s postopnim brušenjem pa še semenska kožica (otrobi in kalček). Z dodatno obdelavo se dobi poliran oziroma glaziran riž;

c)

nebrušen parboiled riž je neoluščen ali nebrušen riž, ki je obdelan v vreli vodi ali vodni pari, nato samo luščen;

č) brušen parboiled riž je neoluščen ali nebrušen riž, ki je obdelan v vreli vodi ali vodni pari, nato luščen in brušen;

d)

lomljen riž je stranski proizvod pri predelavi vseh vrst riža;

e)

rižev zdrob in riževa moka sta izdelka, dobljena z mletjem očiščenih celih ali lomljenih riževih zrn.

9. člen

V skladišču pred predelavo mora riž poleg pogojev iz 6. in 7. člena tega pravilnika izpolnjevati še naslednje pogoje:

-

oblika, velikost in barva riževih zrn morajo biti značilne za označeno sorto, prav tako pa tudi vonj in okus;

-

ne sme vsebovati živih skladiščnih škodljivcev in insektov v katerikoli razvojni obliki;

-

vsebuje lahko največ 0,15% tujih snovi, od tega 0,05% lusk;

-

vsebuje lahko največ 0,2% zrn drugih žit;

-

količina vode ne sme znašati več kot 15%.

10. člen

Posamezne vrste riža v skladišču pred predelavo morajo poleg pogojev iz 8. in 9. člena tega pravilnika izpolnjevati še naslednje pogoje:

a) nebrušen riž:
– neoluščena riževa zrna do največ                2,0%,
– lomljena riževa zrna do največ                 10,0%,
– nezrela riževa zrna in zrna z naravnimi
deformacijami do največ                           7,0%;
b) brušen riž:
– lomljena riževa zrna do največ                 20,0%,
– kredasta riževa zrna do največ                  5,0%,
– neoluščena riževa zrna do največ                0,5%;
c) nebrušen parboiled riž:
– neoluščena riževa zrna do največ                2,0%,
– lomljena riževa zrna do največ                 10,0%,
– nezrela riževa zrna in zrna z naravnimi
deformacijami do največ                           7,0%,
– toplotno poškodovana zrna do največ             2,0%;
č) brušen parboiled riž:
– lomljena zrna do največ                        10,0%,
– toplotno poškodovana zrna do največ             2,0%,
– neoluščena riževa zrna do največ                0,2%.

11. člen

Glede na kakovost se riž, kot predpakiran izdelek, razvršča in označuje:

1.

pri brušenem rižu v tri kakovostne razrede (vrste): extra, I. vrsta in II. vrsta;

2.

pri nebrušenem rižu in parboiled rižu v dva kakovostna razreda: extra in I. vrsta.

Pri lomljenem rižu navedba kakovostnih razredov ni potrebna.

Glede na obliko in velikost riževih zrn se riž razvršča in označuje kot:

1.

okroglozrnat riž, katerega zrna niso daljša od vključno 5,2 mm in pri katerem znaša razmerje med dolžino in širino manj kot 2;

2.

srednjezrnat riž, pri katerem je dolžina zrna od 5,2 do vključno 6,0 mm, razmerje med dolžino in širino zrna pa je manjše od 3;

3.

dolgozrnat riž, pri katerem so zrna daljša od 6,0 mm. Glede na razmerje med dolžino in širino zrna pa je dolgozrnat riž:

a)

z razmerjem med dolžino in širino zrna več kot 2 in manj kot 3;

b)

z razmerjem med dolžino in širino zrna 3 ali več.

12. člen

Riž, kot predpakiran izdelek, mora poleg pogojev iz 6., 7., 8. in 11. člena tega pravilnika izpolnjevati tudi naslednje pogoje glede kakovosti:

-

oblika in velikost riževih zrn morata biti značilni za označeno sorto, razen za lomljen riž;

-

v rižu označene sorte in vrste ne sme biti pri ekstra vrsti več kot 2%, pri I. vrsti več kot 5% in pri II. vrsti več kot 10% drugih riževih sort enake kakovosti;

-

pri kuhanju morajo riževa zrna enakomerno nabrekniti, obdržati svojo obliko, se ne smejo zlepiti ali razkuhati, razen pri lomljenem rižu. Vonj in okus kuhanega riža ne smeta vsebovati dodatnih tujih vonjev in okusov;

-

vsebuje lahko največ 0,11% tujih snovi, od tega 0,01% neužitnih mineralnih ali rastlinskih delcev (pod pogojem, da niso toksične) in največ 0,10% užitnih semen in njihovih delcev;

-

ne sme vsebovati niti živih niti mrtvih insektov ali njihovih delov ter iztrebkov ali dlak glodalcev;

-

količina vode ne sme presegati 15%;

-

nebrušen riž mora biti svetlorjave barve, brušen riž izrazito bele do rumenkasto bele barve, glaziran riž tudi glazure s sijajem, nebrušen parboiled riž temno jantarne barve in brušen parboiled riž rumene do jantarne barve.

13. člen

Riž ekstra vrste mora, poleg pogojev iz prejšnjega člena tega pravilnika, izpolnjevati še naslednje pogoje:

-

da brušen riž ne vsebuje več kot 0,06% porumenelih zrn, parboiled riž pa ne več kot 0,2% zrn s temnimi pegami;

-

da brušen riž ne vsebuje več kot 1,0% kredastih zrn;

-

da ne vsebuje neoluščenih zrn ali delov riževih lusk razen pri nebrušenem rižu in nebrušenem parboiled rižu, kjer je dovoljeno do 0,33% neoluščenih zrn;

-

da brušen riž ne vsebuje več kot 1,0%, parboiled riž pa ne več kot 0,33% zrn z rdečo progo;

-

da brušen riž ne vsebuje več kot 0,5% poškodovanih zrn, parboiled riž ne več kot 0,33% toplotno poškodovanih zrn; nebrušen riž in nebrušen parboiled riž lahko vsebujeta do 1,0% nezrelih zrn ali zrn z naravnimi deformacijami;

-

da nebrušen riž in nebrušen parboiled riž ne vsebujeta več kot 1,0% lomljenih zrn, brušen riž in brušen parboiled riž pa ne več kot za 4% lomljenih zrn;

-

da parboiled riž ne vsebuje več kot 1,33% nepopolno zaklejenih zrn in največ 0,03% ne-parboiled zrn.

14. člen

Riž I. vrste mora, poleg pogojev iz 12. člena tega pravilnika, izpolnjevati še naslednje pogoje:

-

da brušen riž ne vsebuje več kot 0,18% porumenelih zrn, parboiled riž pa ne več kot 0,5% zrn s temnimi pegami;

-

da brušen riž ne vsebuje več kot 3,0% kredastih zrn;

-

da brušen riž in brušen parboiled riž ne vsebujeta več kot 0,1% neoluščenih zrn ali delov riževih lusk, nebrušen riž in nebrušen parboiled riž pa največ 1,0% neoluščenih zrn;

-

da brušen riž ne vsebuje več kot 3,0%, parboiled riž pa ne več kot 1,0% zrn z rdečo progo;

-

da nebrušen riž in nebrušen parboiled riž ne vsebujeta več kot 3,0% lomljenih zrn, brušen in brušen parboiled riž pa ne več kot 7,0% lomljenih zrn;

-

da brušen riž ne vsebuje več kot 1,5% poškodovanih zrn, parboiled riž ne več kot 1,0% toplotno poškodovanih zrn, nebrušen riž in nebrušen parboiled riž lahko vsebujeta do 3,0% nezrelih zrn ali zrn z naravnimi deformacijami;

-

da parboiled riž ne vsebuje več kot 4,0% nepopolno zaklejenih zrn in največ 0,1% ne-parboiled zrn.

15. člen

Riž II. vrste mora, poleg pogojev iz 12. člena tega pravilnika, izpolnjevati še naslednje pogoje:

-

da brušen riž ne vsebuje več kot 0,5% porumenelih zrn;

-

da brušen riž ne vsebuje več kot 4,0% kredastih zrn;

-

da brušen riž ne vsebuje več kot 0,25% neoluščenih zrn ali delov riževih lusk;

-

da brušen riž ne vsebuje več kot 4,0% zrn z rdečo progo;

-

da brušen riž ne vsebuje več kot 15% lomljenih zrn;

-

da brušen riž ne vsebuje več kot 3,0% poškodovanih zrn.

16. člen

Porumenela zrna so riževa zrna, pri katerih je prišlo do popolne ali delne spremembe naravne barve v različne odtenke rumene barve. Barvna sprememba ni posledica termične obdelave, je lahko enakomerna po vsej površini zrna ali pa se kaže v obliki rumenih peg, ki presegajo polovico površine zrna.

Zrna z naravnimi deformacijami so riževa zrna z deformacijami, ki so dedne narave ali ne in odstopajo od tipičnih morfoloških značilnosti za označeno sorto riža.

Nepopolno zaklenjena zrna so riževa zrna, katera pri termični obdelavi niso bila izpostavljena popolni pretvorbi škroba. V primeru brušenega parboiled riža imajo zaradi tega s prostim očesom še viden del površine bele barve.

Ne-parboiled zrna so riževa zrna, ki niso bila izpostavljena parboiled termični obdelavi s paro oziroma vročo vodo.

17. člen

V označbi za riž morata biti navedena še kakovostni razred in količina lomljenih zrn, izražena v odstotkih.

2. Pripravljeni izdelki iz žit

18. člen

Pripravljeni izdelki iz žit po tem pravilniku se razvrščajo glede na tehnološki postopek, zlasti kot:

-

kosmiči (ovseni, ječmenovi, proseni, pšenični, rženi, koruzni, ajdovi, pirini, ipd.);

-

müsli in

-

mlevski izdelki za hitro pripravo (instant mlevski izdelki).

19. člen

Kosmiči se izdelujejo iz oluščenih ali neoluščenih žit po posebnem tehnološkem postopku. Kosmičijo se lahko vsa žita.

Količina vode v kosmičih ne sme biti večja od 14%, razen pri prosenih kosmičih 14,5%. V ovsenih kosmičih je dovoljeno do 0,15% ovsene luske.

20. člen

Müsli izdelki so mešanice žitnih kosmičev, suhega sadja in dodatnih surovin, v skladu z veljavnimi predpisi za posamezne surovine.

21. člen

Mlevski izdelki za hitro pripravo (instant mlevski izdelki) so izdelki, izdelani po posebnem tehnološkem postopku, s katerim se skrajša čas priprave tovrstnih izdelkov. Tovrstni izdelki morajo ustrezati kakovostnim zahtevam za mlevske izdelke, določenim s tem pravilnikom.

3. Mlevski izdelki

22. člen

Mlevski izdelki po tem pravilniku so zlasti:

-

moka;

-

zdrob;

-

drobljenec;

-

kalčki;

-

otrobi,

dobljeni z mletjem očiščenega in pripravljenega žita brez posebne obdelave ali z ustrezno nadaljnjo obdelavo.

Mlevski izdelki morajo imeti značilno barvo, vonj in okus glede na vrsto žita oziroma ne smejo imeti tujega vonja in okusa.

23. člen

Mlevski izdelki ne smejo vsebovati:

-

živih in mrtvih skladiščnih škodljivcev v katerikoli razvojni obliki;

-

nečistoče živalskega izvora;

-

nečistoč mineralnega izvora razen do 0,05% peska, z izjemo ajdove moke, ki lahko vsebuje do 0,2% peska;

-

največ 0,5% nečistoč rastlinskega izvora.

24. člen

Pšenični in rženi mlevski izdelki morajo imeti oznako, odvisno od predpisanega tipa izdelkov, določenih s tem pravilnikom.

Tipi mlevskih izdelkov se določijo glede na količino mineralnih snovi (pepela).

25. člen

Količina vode v mlevskih izdelkih lahko znaša največ 15%.

26. člen

Mlevski izdelki se lahko dajejo v promet v razsutem stanju ali kot predpakirani izdelki.

Če mlevski izdelki niso kot predpakirani izdelki, se morajo označiti z imenom in vrsto (tip) izdelka in naslovom proizvajalca.

27. člen

Mlevski izdelki se hranijo v čistih prostorih, ki se lahko zračijo, ali v posebnih silosih za moko.