Nalaganje dokumenta...
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 91-3914/2011, stran 11840 DATUM OBJAVE: 14.11.2011
RS 91-3914/2011
3914. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K)
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. novembra 2011.
Št. 003-02-9/2011-15
Ljubljana, dne 10. novembra 2011
dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU (ZKP-K)
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU (ZKP-K)
1. člen
V Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07 – ZSKZDČEU, 23/08 – ZBPP-B , 68/08, 77/09 in 29/10 – odločba US) se 3. člen spremeni tako, da besedilo tega člena postane prvi odstavek tega člena.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2)
Sodišče sme obsoditi obdolženca samo, če je prepričano o njegovi krivdi.«.
2. člen
V 4. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4)
Če si osumljenec, ki mu je vzeta prostost, glede na svoje premoženjske razmere ne more zagotoviti zagovornika sam, mu ga na njegovo zahtevo in stroške države postavi policija, če je to v interesu pravičnosti. Postavljeni zagovornik opravlja to dolžnost tudi v postopku po 204.a členu tega zakona in v kazenskem postopku zoper obdolženca, pod enakimi pogoji kot zagovornik, ki ga postavi sodišče.«.
3. člen
V 20. členu se črta beseda »ta« pred besedo »zakon«.
4. člen
V prvem odstavku 25. člena se za točko 1) doda nova 1.a) točka, ki se glasi:
»1.a)
sodi sodnik posameznik pri okrožnem sodišču o kaznivih dejanjih iz prejšnje točke v primeru iz 2. točke drugega odstavka 285.f člena tega zakona;«.
V točki 3) se črta točka b).
V petem odstavku se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Predsednik sodišča lahko z letnim razporedom pooblasti drugega sodnika tega sodišča za odločanje o zadevah določene vrste, za katere je pristojen po tem zakonu.«.
Sedmi odstavek se črta.
Dosedanji osmi odstavek postane sedmi odstavek.
5. člen
39. člen se spremeni tako, da se glasi:
»39. člen
(1)
Sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti:
1.
če je s kaznivim dejanjem oškodovan;
2.
če je ali je bil z obdolžencem, njegovim zagovornikom, tožilcem ali oškodovancem, njegovim zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena;
3.
če je ali je bil z obdolžencem, njegovim zagovornikom, tožilcem ali oškodovancem v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca;
4.
če je v isti kazenski zadevi sodeloval kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec oškodovanca oziroma tožilca, ali če bil zaslišan kot priča ali kot izvedenec;
5.
če je v isti kazenski zadevi sodeloval pri izdaji odločbe nižjega sodišča ali je pri istem sodišču sodeloval pri izdaji odločbe, ki se izpodbija s pritožbo ali z zahtevo za varstvo zakonitosti;
6.
če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2)
Sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme odločati o obtožbi oziroma o pritožbi ali izrednem pravnem sredstvu zoper odločbo s katero je bilo odločeno o obtožbi:
1.
če je v isti kazenski zadevi opravljal preiskovalna dejanja, ali je sodeloval pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico oziroma o zahtevi predsednika senata po 271. ali 284. členu tega zakona, ali če je kot sodnik za mladoletnike vodil pripravljalni postopek in je bil podan predlog za kaznovanje;
2.
če se je v postopku pri odločanju o kateremkoli vprašanju seznanil z dokazom, ki se mora po določbah tega zakona izločiti iz spisov (83. člen) razen, če vsebina dokaza očitno ni takšna, da bi lahko vplivala na njegovo odločitev;
3.
če je izdal sklep, da se priznanje obdolženca zavrne (drugi odstavek 285.c člena) oziroma sklep, da se sporazum o priznanju krivde zavrne (450.c člen).«.
6. člen
V prvem odstavku 40. člena se besedilo »iz 1. do 4. ali 5. točke« nadomesti z besedilom »iz 1. do 5. točke prvega odstavka ter 1. ali 3. točke drugega odstavka«, besedilo »iz 4.a ali 6. točke« pa z besedilom »iz 6. točke prvega odstavka ali iz 2. točke drugega odstavka«.
7. člen
V drugem odstavku 41. člena se besedilo »iz 4.a ali iz 6. točke« nadomesti z besedilom »iz 6. točke prvega odstavka ali iz 2. točke drugega odstavka«.
8. člen
V prvem odstavku 44. člena se besedilo »po 4.a ali 6. točki« nadomesti z besedilom »po 6. točki prvega odstavka ali 2. točki drugega odstavka«.
V drugem odstavku se v prvem stavku črtajo besede »in pomočnika državnega tožilca«, v drugem stavku tega odstavka se besedilo »vodja neposredno višjega državnega tožilstva« nadomesti z besedilom »generalni državni tožilec«, v tretjem stavku pa se črtata besedi »Republike Slovenije«.
9. člen
V tretjem odstavku 65. člena se beseda »otroka« nadomesti z besedama »mladoletne osebe«.
10. člen
V tretjem odstavku 70. člena se na koncu besedila črta pika in doda besedilo »in v drugih primerih, določenih v tem zakonu.«
11. člen
V drugem odstavku 83. člena se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Stranke smejo zahtevati izločitev zapisnikov in drugih dokazov do konca predobravnavnega naroka, če tega naroka ni bilo, pa do začetka glavne obravnave, kasneje pa samo pod pogojem iz 4. točke tretjega odstavka 285.a člena tega zakona.«
V tretjem odstavku se za besedama »Zoper sklep« dodajo besede »preiskovalnega sodnika oziroma sodnika posameznika«, na koncu pa doda nov drugi stavek, ki se glasi: »O pritožbi odloča sodišče druge stopnje.«
12. člen
Deveti odstavek 84. člena se črta.
13. člen
V drugem odstavku 92. člena se v točki 1) črta besedilo »ali po policistih v statusu pooblaščenih uradnih oseb«.
V tretjem odstavku se črta besedilo »in iz 1. točke drugega odstavka tega člena glede vročanja pisanj po policistih v statusu pooblaščenih uradnih oseb«.
14. člen
V prvem odstavku 111. člena se črta besedilo »po določbah, ki veljajo za izvršilni postopek,« ter besedi »in tretjega«.
15. člen
V prvem odstavku 117. člena se v drugem stavku za besedo »organu« postavi pika, ostalo besedilo tega odstavka pa črta.
16. člen
Prvi odstavek 129. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1)
Sodba postane pravnomočna, če se ne more izpodbijati s pritožbo. Če je bila zoper sodbo vložena pritožba, nastopi pravnomočnost z dnem, ko sodišče prve stopnje prejme spise z overjenimi prepisi sodbe sodišča druge stopnje. Če je sodišče druge stopnje odločitev o pritožbi, sprejeto po opravljeni obravnavi ali seji senata, o kateri so bili v redu obveščeni tožilec, obdolženec in zagovornik, razglasilo, nastopi pravnomočnost z dnem razglasitve sodbe.«.
17. člen
Za 129. členom se doda nov 129.a člen, ki se glasi:
»129.a člen
(1)
O predlogu za izvršitev kazni zapora tako, da obsojenec med prestajanjem kazni v določenih dnevih prebiva doma, nadomestitvi kazni zapora s hišnim zaporom, nadomestitvi kazni zapora ali denarne kazni z delom v splošno korist in o izvršitvi denarne kazni s plačilom v obrokih, odloči s sklepom predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji.
(2)
Predlog iz prejšnjega odstavka lahko v petnajstih dneh po pravnomočnosti sodbe vloži obsojenec, njegov zagovornik ali oseba iz drugega odstavka 367. člena tega zakona (predlagatelj).
(3)
Sodnik zavrže predlog, če je prepozen, nedovoljen ali če so v predlogu navedeni razlogi očitno neutemeljeni, sicer pa odredi, da se raziščejo dejstva in preskrbijo dokazi, na katere se sklicuje predlog, po potrebi pa sme razpisati narok. Če obsojenec na narok ne pride se šteje, da je predlog umaknil.
(4)
Zoper sklep o predlogu iz prvega odstavka tega člena se lahko pritoži predlagatelj in državni tožilec.
(5)
Določbe prejšnjih odstavkov tega člena se smiselno uporabljajo tudi za odločanje o izvršitvi kazni zaradi kršitve pravil hišnega zapora ali zaradi kršitve obveznosti iz dela v splošno korist in za odločanje o načinu izvrševanja hišnega zapora in dela v splošno korist.
(6)
O odreditvi takojšnjega plačila denarne kazni zaradi zamude s plačilom posameznega obroka odloči s sklepom, o spremembi denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati v kazen zapora, pa odloči s sodbo predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je na prvi stopnji izreklo denarno kazen.«.
18. člen
V tretjem odstavku 140. člena se besede »višjega državnega tožilca« nadomesti z besedami »Vrhovno državno tožilstvo«.
19. člen
Za 143. členom se doda nov 143.a člen, ki se glasi:
»143.a člen
(1)
Vsak posameznik ali pravna oseba, ki zaradi obveznosti ali pravice, določene z zakonom, ali če je to nujno potrebno zaradi zaposlitve, potrebuje dokazilo, da ni v kazenskem postopku za kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, ima pravico, da brezplačno pridobi potrdilo od sodišča, ali je zabeležen podatek o kazenskem postopku glede njega.
(2)
Potrdilo iz prejšnjega odstavka mora ne glede na določbe tega zakona o krajevni pristojnosti izdati vsako sodišče prve stopnje s splošno pristojnostjo v Republiki Sloveniji, tako, da iz informacijskega sistema za spremljanje kazenskih postopkov v Republiki Sloveniji ali druge dokumentacije sodstva izpiše, da posameznik ali pravna oseba nista v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti oziroma izpiše, da sta v kazenskem postopku. V potrdilu, da je posameznik ali pravna oseba v kazenskem postopku, se navede določeno kaznivo dejanje le, če njegovo navedbo ali navedbo vrste kaznivega dejanja zahteva drug zakon, drugače se navede le, da gre za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.
(3)
Posameznik se za potrebe pridobitve potrdila iz prvega odstavka tega člena osebno izkaže s svojim veljavnim osebnim dokumentom, iz katerega je mogoče nedvoumno ugotoviti njegovo istovetnost, za pravno osebo pa pridobi potrdilo njen zakoniti zastopnik, ki se osebno izkaže z ustrezno listino o zakonitem zastopanju ter z njegovim veljavnim osebnim dokumentom, iz katerega je mogoče nedvoumno ugotoviti njegovo istovetnost.
(4)
Posamezniki ali pravne osebe prevzamejo potrdilo osebno, s ponovnim ugotavljanjem istovetnosti po pravilih iz prejšnjega odstavka. Posamezniki in pravne osebe lahko prejmejo po dogovoru potrdilo tudi kot priporočeno poštno pošiljko. Sodišče mora ob vsaki izdaji potrdila zabeležiti pravno podlago, po kateri ga je izdalo, pisno izjavo posameznika ali zakonitega zastopnika, da potrebuje potrdilo in za kateri namen v skladu s prvim odstavkom tega člena ter preveriti v vlogi navedeno vrsto, številko in datum izdaje veljavnega osebnega dokumenta iz prejšnjega odstavka. Delodajalci in druge osebe lahko pridobijo potrdilo, ali je zoper njihovega delavca ali drugo osebo, s katero so ali bodo v pravnem razmerju, uveden kazenski postopek, le, če imajo za to izrecno pisno privolitev posameznika oziroma pravne osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ali če je tako izrecno določeno v zakonu.
(5)
Izjemoma, če je to nujno zaradi učinkovitega ali takojšnjega zavarovanja pravic ali uveljavljanja obveznosti posameznikov ali pravnih oseb, ki delujejo v drugih državah ali sodelujejo, hočejo sodelovati ali delajo za mednarodno organizacijo, lahko diplomatsko-konzularna predstavništva Republike Slovenije ali diplomatsko-konzularna predstavništva, ki zastopajo Republiko Slovenijo, potrdilo pridobijo s smiselno uporabo določb prejšnjih odstavkov tega člena.«.
20. člen
V četrtem odstavku 149.a člena se v 2. točki besedilo »ogrožanja varnosti« nadomesti z besedilom »grožnje«, besedilo »uvoza in izvoza radioaktivnih snovi po 334. členu« pa z besedilom »onesnaženja morja in voda z ladij po 333. členu«.
Za trinajstim odstavkom se doda nov štirinajsti odstavek, ki se glasi:
»(14)
Če gre za kazniva dejanja iz četrtega odstavka tega člena, za katera se storilec preganja na zasebno tožbo, lahko oškodovanec policiji oziroma državnemu tožilcu poda pobudo za vložitev pisnega predloga za dovolitev oziroma odreditev ukrepov iz prejšnjih odstavkov in se seznani s poročili o njihovem izvajanju in pridobljenimi podatki, ki se nanašajo na kaznivo dejanje, ki je bilo podlaga za odreditev ukrepov.«.
21. člen
V prvem odstavku 149.b člena se črtajo besede »elektronskega komunikacijskega omrežja«, beseda »mu« pa nadomesti z besedama »pristojnemu organu«.
V tretjem odstavku se za besedo »operaterja« se črtajo besede »elektronskega komunikacijskega omrežja«.
V četrtem odstavku se črtajo besede »elektronskih komunikacij«, besedi »preiskovalnemu sodniku« se nadomestita z besedama »pristojnemu organu«.
22. člen
V drugem odstavku 150. člena se v 2. točki za besedama »134. členu« doda vejica in besedilo »pridobivanja oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene po 173.a členu, zlorabe prostitucije po 175. členu«, za besedama »250. členu« se doda vejica in besedilo »oškodovanja javnih sredstev po 257.a členu«, besedilo »povzročitve nevarnosti z jedrskimi snovmi po tretjem odstavku 316. člena« pa se nadomesti z besedilom »protipravnega ravnanja z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi po 334. členu«.
23. člen
V prvem odstavku 156. člena se besedilo »ali hranilno kreditni službi« nadomesti z vejico in besedilom »plačilni instituciji ali družbi za izdajo elektronskega denarja«.
V drugem odstavku se besedilo »ali hranilno kreditna služba« nadomesti z vejico in besedilom »plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja«.
V tretjem odstavku se besedilo »ali hranilno kreditni službi« nadomesti z vejico in besedilom »plačilni instituciji ali družbi za izdajo elektronskega denarja«, besedilo »ali hranilno kreditna služba« pa z vejico in besedilom »plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja«.
Za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5)
Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o imetniku ali pooblaščencu določenega plačilnega računa, hranilne vloge ali denarnega depozita, najemniku ali pooblaščencu sefa ter o času, v katerem so bili oziroma so v uporabi, lahko policija od banke, hranilnice, plačilne institucije ali družbe za izdajo elektronskega denarja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, brez odlašanja sporoči te podatke.«.
Dosedanji peti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(6)
Banka, hranilnica, plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja svoji stranki ali tretji osebi ne sme razkriti, da je ali da bo podatke in dokumentacijo poslala preiskovalnemu sodniku ali policiji (prejšnji odstavek).«.
24. člen
V petem odstavku 157. člena se na koncu doda besedilo: »Če pridržane osebe, ki je na misiji v tujini, zaradi oddaljenosti ali drugih izjemnih objektivnih razlogov ni mogoče brez odlašanja privesti k preiskovalnemu sodniku, ki je pristojen po prvem odstavku 29. člena tega zakona, se o tem takoj obvesti osebo, ki ji je vzeta prostost in državnega tožilca, ob privedbi pa je potrebno pisno obrazložiti zamudo.«.
25. člen
V prvem odstavku 160.a člena se za besedo »policije« doda besedilo »delo z zakonom določenega pristojnega organa v ministrstvu, pristojnem za obrambo (158. člen),«.
26. člen
V prvem odstavku 162. člena se v 4) točki pika nadomesti s podpičjem in dodajo nova 5) do 7) točka, ki se glasijo:
»5)
zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu;
6)
obiskovanje ustrezne psihološke ali druge posvetovalnice;
7)
upoštevanje prepovedi približevanja žrtvi, kakšni drugi osebi ali dostopa na posamezne kraje.«.
V drugem odstavku se za besedama »187. člena,« doda besedilo »nasilja v družini po drugem in četrtem odstavku 191. člena, zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po drugem odstavku 192. člena,« besede »poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena« se črtajo, besedilo »izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditne kartice po prvem in« pa se nadomesti z besedilom »zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4)
Če osumljenec v roku, ki ga določi državni tožilec, izpolni nalogo in povrne stroške, se ovadba zavrže.«.
Za petim odstavkom se dodata nov šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6)
S splošnimi navodili, ki jih izda generalni državni tožilec, se določijo povračilo stroškov odloženega pregona, način in roki izvršitve nalog iz prvega odstavka tega člena, nadzor nad izvajanjem ter podrobneje opredelijo posebne okoliščine iz drugega odstavka tega člena, ki vplivajo na odločitev državnega tožilca o odložitvi kazenskega pregona.
(7)
Glede stroškov, ki nastanejo v postopku odločanja o odloženem pregonu in bremenijo državno tožilstvo, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o stroških kazenskega postopka. Stroški izvrševanja nalog iz prvega odstavka tega člena niso stroški kazenskega postopka.«.
27. člen
V drugem odstavku 163.a člena se za besedilom »(161.a člen)« doda besedilo »ali naj sklene sporazum o priznanju krivde«.
28. člen
V šestem odstavku 170. člena se na začetku prvega stavka črta beseda »če« in doda besedilo: »Če je državni tožilec z obdolžencem sklenil sporazum o priznanju krivde ali če«.
29. člen
V šestem odstavku 178. člena se besede »višjega državnega tožilca« nadomesti z besedami »Vrhovno državno tožilstvo«.
30. člen
V četrtem odstavku 184. člena se besede »višjega državnega tožilca« nadomesti z besedami »Vrhovno državno tožilstvo«.
31. člen
V prvem odstavku 202. člena se doda nov stavek, ki se glasi »Predloga za odreditev in podaljšanje pripora morata biti obrazložena«.
32. člen
V drugem odstavku 205. člena se četrti in peti stavek nadomestita z novim besedilom, ki se glasi: »Sklep o podaljšanju pripora izda sodišče na predlog državnega tožilca, ki mora predlog vložiti najmanj 5 dni pred iztekom pripora. S predlogom mora biti brez odlašanja seznanjen obdolženec in njegov zagovornik, ki se lahko v roku 24 ur od prejema obvestila izjavita o navedbah v predlogu. Obdolženec in zagovornik se lahko s predlogom seznanita in se izjavita o navedbah na posebnem naroku.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3)
Preiskovalni sodnik predlog za podaljšanje pripora skupaj s spisi predloži senatu pristojnega sodišča s pojasnilom, katera procesna dejanja še namerava opraviti med preiskavo oziroma o predvidenem času zaključka preiskave.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »drugega odstavka tega člena«.
33. člen
V prvem odstavku 207. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Če ni v tem zakonu drugače določeno (tretji odstavek 272. člena), odloča o priporu po vložitvi obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje senat.«.
V drugem odstavku se besedilo »s katerim pripor podaljša ali odpravi« nadomesti z besedilom »s katerim ugotovi, da so razlogi za pripor še podani, ali pa pripor odpravi.«.
34. člen
211. člen se spremeni, tako da se glasi:
»211. člen
(1)
Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij za namene zakonitega in pravilnega izvrševanja pripora ter zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin pripornikov upravlja za posamezni zavod za prestajanje kazni zapora zbirko osebnih podatkov o pripornikih ter obdeluje podatke iz nje.
(2)
Zbirka podatkov iz prejšnjega odstavka obsega:
1.
podatke o identiteti pripornika in o njegovem osebnem stanju:
-
ime in priimek ter morebitni vzdevek;
-
datum in kraj rojstva;
-
podatke o prebivališču;
-
enotno matično številko občana;
-
davčno številko;
-
osebno fotografijo;
-
prstne odtise;
-
osnovni osebni opis;
-
podatki o družinskih razmerah;
-
podatki o državljanstvu;
-
podatki o splošnem zdravstvenem stanju ob sprejemu v pripor in morebitni invalidnosti;
-
podatki o zakonitem zastopniku;
2.
podatke o sklepu o priporu:
-
naziv sodišča, ki je odredilo pripor;
-
opravilno številko in datum izdaje sklepa;
-
kaznivo dejanje, ki ga je obdolžen;
-
zakonske razloge za pripor;
3.
podatke o delu, ki ga odpravlja med priporom:
-
vrsta dela, ki ga opravlja;
-
delovno mesto, na katerega je razporejen;
-
trajanje dela in odsotnosti iz dela;
-
plačilo, prejeto za opravljeno delo;
4.
podatke o sprejemu v pripor, trajanju, podaljšanju oziroma odpravi pripora:
-
datum in uro sprejema v pripor;
-
ura, ko je bil priporniku vročen sklep;
-
podatki o sklepu o podaljšanju pripora;
-
podatki o sklepu o odpravi pripora;
-
datum in ura izpustitve iz pripora;
5.
podatke o obnašanju pripornika in disciplinskih ukrepih:
-
podatki o osebnosti in vedenju pripornika;
-
podatki, pomembni za izdelavo varnostne ocene in za varnost pripornika;
-
vrsta disciplinskega prestopka;
-
vrsta disciplinske kazni;
-
trajanje disciplinske kazni.
(3)
Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij zbira osebne podatke za zbirke podatkov o pripornikih iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka neposredno od pripornika, na katerega se nanašajo, od drugih oseb pa le na podlagi pripornikove pisne privolitve. Ne glede na določbo prejšnjega stavka se podatki o priporniku, kadar je to mogoče, zbirajo pri pravosodnih organih, policiji in drugih državnih organih ter javnih zavodih.
(4)
Podatki iz zbirke podatkov se shranjujejo in uporabljajo, dokler traja pripor; po odpravi pripora se podatki arhivirajo in se hranijo deset let na Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, nato pa se brišejo.
(5)
Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij kot upravljavec zbirke podatkov o pripornikih iz drugega odstavka tega člena posreduje uporabnikom podatke iz te zbirke, če jih v skladu z zakonom potrebujejo za odločanje v postopkih ali na podlagi pisne privolitve ali zahteve posameznika, na katerega se podatki nanašajo.«.
35. člen
Za 211. členom se doda nov 211.a člen, ki se glasi:
»211.a člen
(1)
Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij za namene zakonitega in pravilnega izvrševanja pripora ter varnosti v priporu, zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin pripornikov, nadzorov, izvrševanja odločb sodišč ter sodelovanja s policijo in državnim tožilstvom v skladu z zakonom, upravlja za vse zavode za prestajanje kazni zapora Centralno evidenco pripornikov Republike Slovenije in obdeluje podatke v njej.
(2)
Centralna evidenca pripornikov Republike Slovenije vsebuje podatke iz zbirke podatkov o pripornikih iz drugega odstavka 211. člena.
(3)
Evidenca se vodi s sredstvi informacijske tehnologije.
(4)
Zaradi zagotavljanja točnosti in ažurnost podatkov v evidenci Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij upravljavci zbirke podatkov Centralnega registra prebivalstva, evidenc Davčne uprave in Zavoda za zdravstveno zavarovanje ter podatkov o socialnih transferjih brezplačno posredujejo potrebne podatke, oziroma ji omogočijo neposreden elektronski dostop do podatkov na način, da jih lahko vpogleda, prepiše, izpiše ali kopira. Uprava podatke pridobiva oziroma dostopa v register in evidence z navedbo osebnega imena in naslova prebivališča pripornika, navedbo pravne podlage in namena dostopa ter opravilne številke zadeve ali istih povezovalnih znakov.
(5)
Podatki iz evidence se shranjujejo in uporabljajo, dokler traja pripor; po odpravi pripora se podatki arhivirajo in se hranijo deset let pri Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, nato pa se brišejo.
(6)
Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij kot upravljavec evidence iz drugega odstavka tega člena posreduje uporabnikom podatke iz te zbirke, če jih v skladu z zakonom potrebujejo za odločanje v postopkih ali na podlagi pisne privolitve ali zahteve posameznika, na katerega se podatki nanašajo.
(7)
Minister, pristojen za pravosodje, na predlog generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij predpiše podrobnejša pravila o upravljanju ter o obdelavi podatkov v Centralni evidenci pripornikov Republike Slovenije.«.
36. člen
V prvem odstavku 227. člena se besedilo »dekliški priimek matere« nadomesti z besedilom »tudi prejšnje osebno ime, če je bilo spremenjeno«, besedilo »ali je bil vojak, kje in kdaj,« pa se črta.
37. člen
Za 235. členom se dodata nov 235.a in 235.b člen, ki se glasita:
»235.a člen
(1)
Če predstojnik pristojnega organa (predstojnik), ki je prejel obrazloženo zahtevo sodišča za odvezo dolžnosti varovanja tajnosti priče iz 1. točke 235. člena tega zakona (priča), meni, da odveza deloma ali v celoti ni mogoča, ker bi razkritje tajnosti podatkov resno ogrozilo življenje ali osebno varnost take priče ali posameznika, ki je sodeloval s pristojnim organom, ali njunega bližnjega ali državno varnost ali učinkovitost taktike in metod dela pristojnega organa ali so podani drugi zakonski razlogi ali ustavno ali zakonsko varovani interesi ali pravice, mora najkasneje v petnajstih dneh po prejemu zahteve o tem posredovati obrazloženo pisno mnenje predsedniku višjega sodišča (predsednik), v katerega območje sodi sodišče, ki je podalo zahtevo.
(2)
Predstojnik mora predsedniku omogočiti seznanitev z vsemi podatki, za katere meni, da ne dopuščajo odveze dolžnosti varovanja tajnosti. Če se predstojnik sklicuje na posebne razloge varovanja tajnosti, mora predsedniku omogočiti seznanitev s tajnimi podatki v prostorih, na način in v času, ki jih določi predstojnik.
(3)
Predsednik obvesti stranke in zagovornika o uvedbi postopka po tem členu in o mnenju predstojnika pristojnega organa ter jim omogoči, da se v pisni vlogi v treh dneh izjavijo o utemeljenosti razlogov varovanja tajnosti.
(4)
Predsednik pri odločanju o odvezi dolžnosti varovanja tajnosti presodi, ali zahteve spoštovanja jamstev v kazenskem postopku prevladajo nad razlogi, da se tajnost ne razkrije. Pri odločanju ni vezan na razloge, ki jih navaja predstojnik, in je dolžan upoštevati tudi druge pomembne razloge, ki narekujejo, da se tajnost ne razkrije. Za odločanje predsednik smiselno uporablja peti odstavek 240.a člena tega zakona.
(5)
Če odredi, da se pričo odveže dolžnosti varovanja tajnosti, predsednik v sklepu po uradni dolžnosti določi obseg in pogoje razkritja tajnosti ter s smiselno uporabo določb prvega odstavka 240.a člena tega zakona tudi morebitne zaščitne ukrepe.
(6)
Zoper sklep predsednika, da se priča odveže ali da se ne odveže dolžnosti varovanja tajnosti, smejo stranke in zagovornik vložiti pritožbo v treh dneh od vročitve prepisa sklepa. O pritožbi odloči predsednik vrhovnega sodišča s smiselno uporabo določb tega člena.
235.b člen
(1)
Če je treba v kazenskem postopku zaslišati pričo, glede katere je odrejen zaščitni ukrep po določbi petega odstavka 235.a člena tega zakona, se preiskovalni sodnik, sodnik posameznik oziroma predsednik senata seznanijo z nujno potrebnimi podatki, ki se nanašajo na identiteto priče, z vpogledom v spis pri predsedniku sodišča iz prvega odstavka 235.a člena tega zakona ali pa preizkus njene istovetnosti opravijo z njegovo pomočjo ob smiselni uporabi šestega odstavka 240.a člena tega zakona.
(2)
Sodnik med zaslišanjem priče iz prvega odstavka tega člena prepove vprašanja, pri katerih bi lahko odgovori nanje razkrili tajnost, ki so jo dolžni varovati, v večjem obsegu od dovoljenega.«.
38. člen
V tretjem odstavku 240. člena se beseda »starost« nadomesti z besedilom »dan, mesec in leto rojstva«. Na koncu drugega stavka se črta pika in doda besedilo »oziroma naslova zaposlitve.«. Tretji stavek se spremeni tako, da se glasi: »Policist oziroma pooblaščena oseba drugega državnega organa, ki ima pooblastila policije, ki nastopa kot priča, lahko namesto prebivališča pove naslov in naziv enote, ki ji pripada, osebe, navedene v 5. točki prvega odstavka 236. člena tega zakona pa naslov in naziv zaposlitve, če so vabljene kot priče zaradi svojega dela.«.
39. člen
V prvem odstavku 269. člena se točka 6) spremeni tako, da se glasi:
»6)
obrazložitev, v kateri so navedena dejstva, ki se bodo dokazovala z izvedbo predlaganih dokazov in stališče tožilca o navedbah obrambe.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2)
Državni tožilec lahko v obtožnici predlaga vrsto in višino kazni, ki naj se izreče obdolžencu, če bo, ko se prvič izjavi o obtožbi, priznal krivdo; predlaga lahko omiljeno kazen, način izvršitve kazni in namesto kazni opozorilno sankcijo, vse pod pogoji in v mejah, ki jih določa kazenski zakon.«.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
40. člen
V prvem odstavku 272. člena se črta besedilo »ali naj se obdolženec izpusti«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2)
Če je obdolženec v priporu in je v obtožnici predlagano naj se pripor podaljša, ga sodišče pouči, da lahko v roku 24 ur poda odgovor na predlog. Senat iz prejšnjega odstavka o predlogu odloči v roku treh dni od prejema odgovora oziroma izteka roka za odgovor in izda sklep, s katerim pripor podaljša ali odpravi.«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3)
Če je obdolženec v priporu in ob vložitvi obtožnice ni predlagano, naj se pripor podaljša, predsednik senata brez odlašanja izda sklep o odpravi pripora.
(4)
Pritožba zoper sklep iz prejšnjih odstavkov ne zadrži njegove izvršitve.«.
41. člen
V drugem odstavku 276. člena se besede »višjega državnega tožilca« nadomesti z besedami »Vrhovno državno tožilstvo«.