Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti...

3695. Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID)

Razglašam Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. novembra 2021.

Št. 003-02-3/2021-274

Ljubljana, dne 26. novembra 2021

Borut Pahor predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O ZNANSTVENORAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI DEJAVNOSTI (ZZrID)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet zakona)

(1)

Ta zakon ureja znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem, ki se delno ali v celoti financira iz državnega proračuna in drugih virov (iz evropskih programov in skladov, lokalnih skupnosti in gospodarstva). Ta zakon določa organiziranost znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema, znanstvenoraziskovalno dejavnost ter financiranje, organiziranost, izvajanje in nadzor znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(2)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenese Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132 z dne 21. 5. 2016, str. 21).

2. člen

(načela)

(1)

Osebam in organizacijam, ki opravljajo znanstvenoraziskovalno oziroma inovacijsko dejavnost, je zagotovljena avtonomija znanstvenega raziskovanja oziroma inovacijskega dela.

(2)

Znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost temeljita na načelih kakovosti, učinkovitosti, preglednosti, enakih možnosti, odprtosti, konkurenčnosti, etičnosti in odgovornosti za uresničevanje ciljev, na spoštovanju varovanja osebnih podatkov ter na medsebojnem interesnem sodelovanju in povezovanju v državnem in mednarodnem okolju.

(3)

Znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost sta usmerjeni k doseganju ciljev družbenega, gospodarskega in tehnološkega razvoja Republike Slovenije, zapisanih v strategijah, ki usmerjajo področje znanstvenih raziskav, razvoja in inovacij ter trajnostnega razvoja v Republiki Sloveniji, in v proračunskih memorandumih, ob spoštovanju socialnega, okoljevarstvenega in trajnostnega vidika družbenega razvoja.

(4)

Znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem temeljita na sodelovanju in medinstitucionalnem usklajevanju, ob hkratnem spoštovanju delitve pristojnosti, ter se dopolnjujoče povezujeta v proces izgradnje evropskega raziskovalnega prostora.

(5)

Financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se izvaja na način, ki zagotavlja učinkovitost in gospodarnost, uspešnost ter preglednost porabe sredstev.

(6)

Znanstvenoraziskovalna dejavnost temelji na načelih odprte znanosti, kar vključuje zlasti odprt dostop (po načelu odprt, kolikor je mogoče, zaprt, kolikor je nujno) do vseh raziskovalnih rezultatov, ki morajo biti najdljivi, dostopni, interoperabilni in vnovič uporabni, pa tudi uporabo odgovornih metrik za ocenjevanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter vključevanje skupnosti in občanske znanosti.

3. člen

(namen)

Namen zakona je ustvariti pogoje za delovanje sodobnega znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema ter za njegovo financiranje iz javnih virov, kar zagotavlja:

1.

ustvarjanje družbenega in gospodarskega napredka ter družbe znanja;

2.

izboljševanje individualne in družbene kakovosti življenja ter utrjevanje narodnostne identitete;

3.

pridobivanje novih znanj in spoznanj ter prenos skupaj z dosegljivim mednarodnim znanjem v splošno javno korist, študijski proces in gospodarstvo z namenom povečanja družbene blaginje;

4.

krepitev sposobnosti za obvladovanje tehnološkega in splošnega družbenega napredka kot glavnega vira trajnostnega razvoja, povečevanja dodane vrednosti dela in državne konkurenčnosti v svetovnem prostoru;

5.

krepitev internacionalizacije ter povezovanja z raziskovalci slovenskega rodu, živečimi v tujini, spodbujanje mobilnosti ter vključevanje v evropske in svetovne integracijske procese ter mednarodne mreže vrednosti;

6.

usposabljanje znanstvenih kadrov in spodbujanje razvoja znanstvenih karier ob zagotavljanju enakih možnosti;

7.

omogočanje dostopnosti ustrezne raziskovalne infrastrukture;

8.

krepitev dinamičnega sodelovanja in povezovanja med deležniki v znanstvenoraziskovalnem in inovacijskem sistemu s ciljem razvoja ter optimalne uporabe znanstvenoraziskovalnih in inovacijskih potencialov;

9.

spodbujanje povezovanja gospodarstva z visokošolskimi zavodi, raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami, državo in drugimi deležniki neposredno in preko učinkovitega inovacijskega podpornega okolja;

10.

spodbujanje popularizacije znanosti ter ustvarjalnosti in inovativnosti v družbi.

4. člen

(cilji)

(1)

Splošni cilj zakona je zagotoviti sodoben znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogočil višjo kakovost življenja za vse, s kritičnim premislekom družbenih vprašanj, učinkovitim reševanjem družbenih izzivov in dvigom konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

(2)

Posebni cilji zakona so:

1.

krepitev splošnega razvoja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti;

2.

pospeševanje in spodbujanje znanstvenega raziskovanja, namenjenega pridobivanju splošno pomembnega znanja, ter širjenju in poglabljanju znanstvenih spoznanj;

3.

ustvarjanje pogojev za kakovostno in neodvisno usmerjanje, vrednotenje ter spremljanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti;

4.

izboljševanje odličnosti ter krepitev družbene vloge in učinkovitosti znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti na vseh področjih kot temelja za doseganje konkurenčnosti in na znanju temelječe družbe z ustvarjanjem spodbudnega družbenega, gospodarskega ter institucionalnega okolja za razvoj znanja in inovativnosti;

5.

zagotavljanje temeljev za udejanjanje državnih strateških razvojnih prioritet;

6.

spodbujanje internacionalizacije znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema, ter s tem soustvarjanje in krepitev evropskega raziskovalnega prostora ter položaja Slovenije v mednarodnih mrežah vrednosti;

7.

krepitev povezovanja in sodelovanja s slovenskimi raziskovalnimi organizacijami s sedežem v slovenskem zamejstvu ter slovenskimi raziskovalci, živečimi v tujini;

8.

ustvarjanje spodbudnih pogojev za celovit razvoj kariernih poti in mobilnosti na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ob zagotavljanju enakih možnosti;

9.

zagotavljanje ustrezne raziskovalne infrastrukture;

10.

krepitev prenosa znanja in znanstvenoraziskovalnih rezultatov ter tehnologij na vsa področja družbenega in gospodarskega razvoja ter spodbujanje na znanosti temelječega inoviranja;

11.

spodbujanje tehnoloških, netehnoloških in družbenih inovacij ter prek tega večanje produktivnosti in dodane vrednosti v gospodarstvu;

12.

spodbujanje delovanja razvojnih jeder v znanosti, gospodarstvu in družbi na področjih, ki so temelj dolgoročnega družbenega in gospodarskega razvoja;

13.

zagotavljanje ustrezne finančne podpore aktivnostim znotraj znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema skladno s strateškimi dokumenti države in Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in cilji zastavljenimi v dokumentih EU;

14.

spodbujanje aktivnega interdisciplinarnega, medinstitucionalnega, medsektorskega ter mednarodnega sodelovanja in povezovanja.

5. člen

(pomeni izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

center znanosti je javni zavod, ki ga z namenom popularizacije znanosti, ustvarjalnosti in inovativnosti ustanovi Republika Slovenija;

1.

državne strateške razvojne prioritete opredeljujejo prednostna področja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, kjer je to primerno pa tudi prioritete drugih politik glede določil in postopkov za pripravo in izvedbo pametne specializacije, kakor jih opredeljuje evropska kohezijska politika;

2.

državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti obsega integralna sredstva državnega proračuna, ki so znotraj finančnega načrta ministrstva, pristojnega za znanost, namenjena za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti;

3.

državno financiranje inovacijske dejavnosti obsega integralna sredstva državnega proračuna, ki so znotraj finančnega načrta ministrstva, pristojnega za inovacije, namenjena za izvajanje inovacijske dejavnosti;

4.

ekvivalent polne zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: FTE) pomeni izvajanje raziskovalne dejavnosti ene osebe za polni delovni čas za eno leto, kar pomeni 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela;

5.

inovacija je uvedba novega ali bistveno izboljšanega proizvoda (izdelka ali storitve), procesa, nove tržne metode, nove organizacijske metode znotraj ali izven organizacije;

6.

inovacijska dejavnost je dejavnost, ki vključuje znanstvena, tehnološka, organizacijska, finančna in poslovna dejanja, ki vodijo k inovacijam;

7.

inovacijska organizacija je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja gospodarsko dejavnost in izvaja inovacijsko dejavnost in se, če je prejemnik sredstev ARIS za izvajanje aktivnosti inovacijske dejavnosti, vpiše v evidenco iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona;

8.

inovacijski projekt je časovno zamejen projekt, ki se izvaja v okviru inovacijske dejavnosti kot:

-

industrijska raziskava, ki je načrtovana raziskava ali kritična preiskava, katere namen je pridobivanje novega znanja in spretnosti za razvoj novih proizvodov, procesov ali storitev ali za znatno izboljšanje obstoječih proizvodov, procesov ali storitev, vključno z digitalnimi, na katerem koli področju ali v kateri koli tehnologiji, industriji ali sektorju. Industrijska raziskava vključuje oblikovanje komponent kompleksnih sistemov in lahko zajema izdelavo prototipov v laboratorijskem okolju ali okolju s simuliranimi vmesniki obstoječih sistemov ter pilotnih linij, kadar je to potrebno za industrijske raziskave, zlasti za vrednotenje generične tehnologije;

-

eksperimentalni razvoj, ki je pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporaba obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega in drugega ustreznega znanja in spretnosti, katerih cilj je razvoj novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev, vključno z digitalnimi, na katerem koli področju ali v kateri koli tehnologiji, industriji ali sektorju. To lahko zajema npr. tudi dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentacijo novih proizvodov, procesov ali storitev. Eksperimentalni razvoj lahko vključuje izdelavo prototipov, predstavitve, pilotne projekte, preskušanje in potrjevanje novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev v okoljih, ki predstavljajo dejanske pogoje obratovanja, kadar je osnovni cilj nadalje tehnično izboljšati v veliki meri neustaljene proizvode, procese ali storitve. To lahko vključuje razvoj prototipa ali pilotnega projekta za tržno uporabo, ki je obvezno končni tržni izdelek in je predrag, da bi ga izdelali samo za namene predstavitve in potrjevanja. Eksperimentalni razvoj ne vključuje rednih ali občasnih sprememb obstoječega proizvoda, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, storitev in drugih tekočih dejavnosti, tudi če takšne spremembe lahko pomenijo izboljšanje;

9.

javna raziskovalna organizacija je organizacija, ki jo je z namenom izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ustanovila Republika Slovenija ali druga z zakonom pooblaščena pravna oseba javnega prava in je glede na pravno subjektiviteto javni raziskovalni zavod, javna univerza ali javni samostojni visokošolski zavod;

10.

neodvisne raziskave so raziskave, katerih glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja oziroma obsežnejše deljenje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja;

11.

prenos znanja pomeni vsak postopek, katerega cilj je pridobivanje, zbiranje in razširjanje znanja, kot so sodelovanje pri raziskavah, svetovanje, licenciranje, objave ter mobilnost raziskovalcev in drugih zaposlenih, ki sodelujejo pri teh dejavnostih;

12.

program nacionalnih raziskav je poseben raziskovalni program za potrebe raziskovanja tematik, značilnih za Republiko Slovenijo;

13.

raziskovalec oziroma raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec) je fizična oseba, ki izvaja znanstvenoraziskovalno oziroma inovacijsko dejavnost in izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom in splošnimi akti Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: splošni akt ARIS);

14.

raziskovalec oziroma raziskovalka iz tretje države (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec iz tretje države) je državljan oziroma državljanka tretje države z doktoratom ali ustrezno visokošolsko kvalifikacijo, ki mu omogoča vpis v programe doktorskih študijev, in ki ga izbere raziskovalna organizacija za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu s tem zakonom;

15.

raziskovalna infrastruktura so zmogljivosti, sredstva ali storitve, ki pomenijo raziskovalno opremo ali nabor instrumentov ter so vir oziroma dopolnjujejo vire znanja, kot so zbirke, arhivi in podatkovne baze. Raziskovalne infrastrukture so lahko zgoščene na enem mestu, distribuirane ali virtualne (storitve so omogočene elektronsko). Pogosto potrebujejo strukturiran informacijski sistem za upravljanje s podatki ter omogočanje informacij in komunikacije oziroma povezljivosti. K raziskovalni infrastrukturi se šteje tudi osebje, ki skrbi za njeno delovanje in dostopnost;

16.

raziskovalna oprema je strojna oziroma programska oprema, ki je nujna za izvajanje raziskovalne dejavnosti po standardih stroke;

17.

raziskovalna organizacija je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom in splošnimi akti ARIS, za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in je vpisana v evidenco iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona;

18.

raziskovalna skupina je skupina raziskovalcev, tehničnih in strokovnih sodelavcev, ki izvaja znanstvenoraziskovalno dejavnost v raziskovalnih organizacijah;

19.

raziskovalni projekti so časovno zamejene raziskave, ki se lahko izvajajo kot:

-

temeljni projekt, ki je eksperimentalno ali teoretično delo, katerega osnovni cilj je pridobivanje novega znanja na podlagi temeljnih pojavov in opazovanih dejstev, usmerjeno pa je to delo k iskanju novih občih spoznanj in zakonitosti;

-

aplikativni projekt, ki je izvirno raziskovanje, usmerjeno k pridobitvi novega znanja. Usmerjeno je k določenim praktičnim ciljem ali namenom in v pridobivanje znanja ali razumevanja, s katerim lahko zadovoljimo spoznane ali opredeljene potrebe;

-

industrijska raziskava, kot je opredeljena v prvi alineji 8. točke tega člena;

-

eksperimentalni razvoj, kot je opredeljen v drugi alineji 8. točke tega člena;

20.

splošni akt ARIS je splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, izdan po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za znanost, ki ga Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARIS) posreduje za objavo v Uradnem listu Republike Slovenije;

21.

sredstva ARIS so sredstva, ki jih ARIS prejme za financiranje izvajanja znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti;

22.

strateški dokumenti države in EU so dokumenti dolgoročnega načrtovanja razvoja posameznih dejavnosti, ki jih je sprejela država oziroma so jih sprejeli različni organi na ravni EU;

23.

strokovni sodelavec oziroma strokovna sodelavka (v nadaljnjem besedilu: strokovni sodelavec) in tehnični sodelavec oziroma tehnična sodelavka (v nadaljnjem besedilu: tehnični sodelavec) je fizična oseba, ki izvaja strokovne in podporne dejavnosti za izvajanje znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti;

24.

tehnološka stopnja pripravljenosti je raven tehnološke razvitosti, ki je opredeljena v devetih stopnjah glede na končni cilj uporabe:

-

TRL 1 – Osnovni principi – opaženi in zabeleženi,

-

TRL 2 ‒ Oblikovan tehnološki koncept,

-

TRL 3 ‒ Eksperimentalna potrditev koncepta,

-

TRL 4 – Potrditev tehnologije v laboratorijskem okolju,

-

TRL 5 ‒ Potrditev tehnologije v relevantnem okolju (v primeru ključnih omogočitvenih tehnologij je to industrijsko relevantno okolje),

-

TRL 6 ‒ Demonstracija tehnologije v relevantnem okolju (v primeru ključnih omogočitvenih tehnologij je to industrijsko relevantno okolje),

-

TRL 7 ‒ Demonstracija prototipa sistema v operativnem okolju,

-

TRL 8 ‒ Sistem dokončan in kvalificiran,

-

TRL 9 ‒ Sistem, preizkušen v operativnem okolju (konkurenčna proizvodnja v primeru ključnih omogočitvenih tehnologij; ali v vesolju);

25.

temeljne raziskave pomenijo eksperimentalno ali teoretično delo, ki se izvaja predvsem zaradi pridobivanja novega znanja o temeljnih zakonitostih pojavov in opazovanih dejstev, ne da bi bilo usmerjeno v tržno ali družbeno uporabo. Med temeljne raziskave sodijo tudi aplikativne raziskave, če so usmerjene k določenim posebnim namenom ali ciljem, njihovi rezultati pa so javno dostopni;

26.

tretja država je država, ki ni država članica EU;

27.

zasebni raziskovalec oziroma zasebna raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: zasebni raziskovalec) je fizična oseba, ki kot zasebnik neodvisno izvaja znanstvenoraziskovalno oziroma inovacijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic in je vpisan v register zasebnih raziskovalcev pri ARIS.

II. ORGANIZIRANOST ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA IN INOVACIJSKEGA SISTEMA

1. Upravljanje znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema

6. člen

(znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem)

(1)

Znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem sestavljajo nosilci in izvajalci znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki medsebojno sodelujejo in se povezujejo, ter obsega več ravni razvoja:

1.

temeljna znanstvenoraziskovalna raven, ki se nanaša na temeljne in aplikativne raziskave, to je praviloma do vključno potrditve koncepta;

2.

raziskovalno razvojna raven, ki se nanaša na industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj, to je praviloma do vključno demonstracije v primerljivem okolju;

3.

razvojno inovacijska raven, ki se nanaša na eksperimentalni razvoj, to je do vključno komercializacije rešitev na trgu ali njihovo uporabo pri končnih uporabnikih.

(2)

V okviru znanstvenoraziskovalne dejavnosti se izvajata ravni iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka, v okviru inovacijske dejavnosti pa se izvajata ravni iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.

(3)

Sestavni del znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti je podporno okolje, ki spodbuja (mednarodno) projektno delo, mreženje, partnersko sodelovanje, pospeševalnike inovacij, promocijo inovacijske dejavnosti, prenos znanja in tehnologij, povezovanje raziskovalnih organizacij in gospodarstva, odprto znanost, odprto inoviranje ter ustvarjalnost in podjetnost izvajalcev znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti. V podporno okolje iz prejšnjega stavka se štejejo tudi institucije podpornega okolja v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo.

(4)

Nosilci in financerji znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema so v skladu s svojimi pristojnostmi ministrstva, pristojna za znanost, za inovacije, za gospodarstvo, za kohezijo, za informacijsko družbo oziroma za obrambo, ARIS in javna agencija, pristojna za podjetništvo.

(5)

Financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti izvajajo tudi druga ministrstva in druge pravne osebe javnega prava, skladno s svojimi pristojnostmi, ter institucije podpornega okolja v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo.

(6)

Izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti po tem zakonu so raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci.

(7)

Izvajalci inovacijske dejavnosti po tem zakonu so raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci ter inovacijske organizacije.

(8)

V okviru znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema se spodbujata sodelovanje in povezovanje deležnikov iz četrtega, petega, šestega in prejšnjega odstavka.

(9)

Za strokovno podporo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev glede delovanja znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema oziroma za izvedbo posameznih nalog ministri, pristojni za znanost, za inovacije, za informacijsko družbo, za kohezijo oziroma za gospodarstvo lahko imenujejo strokovne skupine in posamezne strokovnjake kot neodvisna strokovna telesa.

7. člen

(usmerjanje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti)

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), preko ministrstev in vladnih služb uresničuje namen in cilje tega zakona. Ključne naloge vlade, izhajajoče iz tega zakona, v skladu s pristojnostmi ministrstev in vladnih služb, so:

1.

priprava usklajenih predlogov znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije ter s tem povezanih politik;

2.

izvajanje in usklajevanje državne znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike ter organiziranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti;

3.

usklajevanje procesa opredelitve državnih strateških razvojnih prioritet ter vzpostavitev in usklajevanje mehanizmov za njihovo izvedbo, vključno s sistemom upravljanja glede določil in postopkov za pripravo in izvedbo pametne specializacije;

4.

financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in z njo povezanih infrastrukturnih ter drugih podpornih dejavnosti;

5.

usklajevanje in organiziranje sodelovanja na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti s slovenskimi raziskovalnimi organizacijami s sedežem v slovenskem zamejstvu in raziskovalci slovenskega rodu, živečimi v tujini;

6.

financiranje inovacijske dejavnosti in z njo povezanih podpornih dejavnosti;

7.

usklajevanje in organiziranje sodelovanja deležnikov na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v evropskem raziskovalnem prostoru, vključno s potrebnim (so)financiranjem;

8.

usklajevanje in organiziranje mednarodnega sodelovanja na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, vključno s potrebnim (so)financiranjem;

9.

načrtovanje, usmerjanje in financiranje promocije in pospeševanja znanstvenoraziskovalne ter inovacijske dejavnosti in prenosa znanja;

10.

izvajanje programov in ukrepov za sofinanciranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v gospodarstvu;

11.

sodelovanje z organizacijami, ki izvajajo in povezujejo deležnike na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti (partnerstva in druge podporne organizacije);

12.

druge s predpisi določene naloge.

8. člen

(Razvojni svet Republike Slovenije)

(1)

Razvojni svet Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet) je strokovno posvetovalno telo vlade za področje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti.

(2)

Svet se sestaja najmanj dvakrat letno.

(3)

Svet opravlja naslednje naloge:

1.

sodeluje pri oblikovanju znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike;

2.

predlaga vladi ukrepe s področja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti;

3.

sprejme izhodišča in usmeritve za pripravo znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije;

4.

spremlja rezultate in učinke ter razvoj na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, vključno z izvajanjem znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije;

5.

predlaga vladi v imenovanje člane znanstvenega in inovacijskega sveta ARIS;

6.

spremlja izvajanje programskih dokumentov za področje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter izvajanje ukrepov in vrednotenje njihovih učinkov;

7.

obravnava učinkovitost in uspešnost izvajanja nalog inovacijske dejavnosti ter izvajanja strokovne in podporne dejavnosti za podporo inovacijski dejavnosti;

8.

spremlja dosežke javnih raziskovalnih organizacij v luči doseganja strateških ciljev države;

9.

poroča vladi o svojem delu enkrat letno;

10.

na zahtevo vlade oziroma pristojnega ministrstva pripravlja mnenja s področij dela sveta.

(4)

Svet lahko v skladu s svojim poslovnikom imenuje delovne skupine, v katere lahko vključi domače oziroma tuje strokovnjake. Pri vprašanjih, povezanih z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo univerz in samostojnih visokošolskih zavodov, sodeluje s Svetom Republike Slovenije za visoko šolstvo. Pri vprašanjih, povezanih z znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnostjo podjetij, sodeluje z gospodarskimi združenji in drugimi deležniki.

(5)

Delo sveta je javno.

9. člen

(sestava sveta)

(1)

Mandat sveta traja štiri leta.

(2)

Člani sveta so:

1.

po položaju:

-

predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti,

-

predsednik Inženirske akademije Slovenije,

-

predsednik Rektorske konference Republike Slovenije,

-

predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije,

-

predsednik Gospodarske zbornice Slovenije,

-

direktor ARIS,

-

direktor agencije, pristojne za podjetništvo,

-

direktor Slovenskega podjetniškega sklada,

-

predsednik uprave SID banke,

-

ministri, pristojni za znanost, za visoko šolstvo, za inovacije, za gospodarstvo, za finance, za informacijsko družbo, za energijo, za okolje, za prostor, za kmetijstvo, za obrambo oziroma za kohezijo.

2.

imenovani:

-

predstavnik reprezentativnih sindikatov, ki ga predlagajo reprezentativni sindikati s področja znanosti oziroma visokega šolstva,

-

predstavnik strateških razvojno-inovacijskih partnerstev, ki ga predlaga ministrstvo, pristojno za inovacije,

-

predstavnik podpornega okolja za inovacije, ki ga predlaga ministrstvo, pristojno za inovacije,

-

predstavnik doktorskih študentov in mladih doktorjev znanosti, pri katerem od pridobitve prvega doktorata znanosti v času kandidature ni minilo več kot sedem let in ga predlaga ministrstvo, pristojno za znanost,

-

dva predstavnika raziskovalcev, ki ju predlaga ministrstvo, pristojno za znanost;

-

dva predstavnika gospodarstva, ki sta aktivna na področju inovacij in ju predlaga ministrstvo, pristojno za gospodarstvo,

-

predstavnik raziskovalcev slovenskega rodu, ki živi in dela v tujini in ga predlaga urad vlade, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu.

(3)

Na poziv ministrstva, pristojnega za znanost, predlagatelji iz prve, druge, tretje, šeste in sedme alineje 2. točke prejšnjega odstavka predlagajo v imenovanje vladi eno kandidatko ženskega spola in enega kandidata moškega spola. Predlagatelji iz druge, tretje, četrte, pete in šeste alineje 2. točke prejšnjega odstavka izberejo kandidate na podlagi javnega poziva. Ministrstvo, pristojno za znanost, kot predlagatelj iz četrte in pete alineje 2. točke prejšnjega odstavka predlaga v imenovanje vladi najmanj eno kandidatko ženskega spola in najmanj enega kandidata moškega spola. Člane sveta iz 2. točke prejšnjega odstavka imenuje vlada, ki pri imenovanih upošteva uravnoteženo zastopanost spolov imenovanih članov sveta.

(4)

Svet med svojimi člani izbere predsednika sveta za mandatno dobo dveh let. Minister ne more biti predsednik sveta.

(5)

Svet uredi svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov.

(6)

Strokovna in administrativna dela za svet opravljajo periodično, z menjavanjem na štiri leta, ministrstvo, pristojno za znanost, ministrstvo, pristojno za gospodarstvo in ministrstvo, pristojno za kohezijo, po tem vrstnem redu.

(7)

Sredstva za delovanje sveta, njegovih delovnih skupin in strokovnjakov zagotavlja ministrstvo, ki v tistem času opravlja strokovna in administrativna dela za svet.

2. Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije

10. člen

(Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije)

(1)

Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije je strateški dokument države, ki določa vizijo, dolgoročne cilje in ukrepe ter načrtovano strukturo javnih finančnih vlaganj, potrebnih za izvajanje in spodbujanje razvoja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti.

(2)

Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije je izhodišče za usmerjanje in načrtovanje obsega sredstev državnega proračuna za izvajanje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti.

11. člen

(priprava in sprejemanje Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije)

(1)

Znanstvenoraziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije sprejme Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) na predlog vlade.

(2)

Predlog Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije pripravi vlada na podlagi izhodišč in usmeritev za pripravo znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije, ki jih sprejme svet.

(3)

V času izvajanja strategije vlada v okvirih, kot jih določa sistem upravljanja znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema, sprejme ustrezne ukrepe za njeno izvajanje.

(4)

Za uresničevanje Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije so odgovorni ministri, pristojni za znanost, za inovacije, za kohezijo in za gospodarstvo. O njenem uresničevanju poročajo vladi, ki s poročilom seznanja državni zbor.

(5)

Sredstva, potrebna za uresničevanje Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije, se zagotavljajo v državnem proračunu.

(6)

Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije je na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti podlaga za pripravo področnih strateških dokumentov države.

3. Financiranje

12. člen

(sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti)

(1)

Sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se zagotavljajo v državnem proračunu in iz drugih virov v skladu s cilji in prioritetami, določenimi v strateških dokumentih države in EU, predvsem v Znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije in strategiji pametne specializacije.

(2)

Sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost se namenijo za:

1.

stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki vključuje sredstva za institucionalni steber financiranja, programski steber financiranja, razvojni steber financiranja in programe nacionalnih raziskav;

2.

financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na podlagi javnih razpisov, javnih pozivov ali sklenitve neposredne pogodbe v skladu z javnofinančnimi predpisi, za raziskovalne projekte, raziskovalno infrastrukturo in raziskovalno opremo, razvoj znanstvenih kadrov, mednarodno sodelovanje, znanstvene publikacije in znanstvene monografije, programe zgodnjega uvajanja šolske mladine v področje raziskovanja ter odprtost in popularizacijo znanosti v skladu z načini, opredeljenimi za posamezno aktivnost znanstvenoraziskovalne dejavnosti v tem zakonu;

3.

financiranje javnih infrastrukturnih zavodov in novih javnih raziskovalnih organizacij iz 81.a člena tega zakona na podlagi programa dela in finančnega načrta;

4.

investicije in investicijsko vzdrževanje v javnih raziskovalnih in javnih infrastrukturnih zavodih;

5.

sofinanciranje večstranskih transnacionalnih raziskovalnih projektov, ki se sofinancirajo prek mednarodnih organizacij ali konzorcijev v okviru programov EU, pri katerih je postopek razpisa za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni, skladno s postopki, predvidenimi za izvajanje programov EU ali z avtonomno določenim pravom, in ki so bili izbrani v sofinanciranje na podlagi mednarodnih evalvacij in finančnih uskladitev v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila bodisi Republika Slovenija, bodisi ministrstvo, pristojno za znanost, druga ministrstva, ARIS ali druga pravna oseba javnega prava;

6.

sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki so bili na razpisih v okviru centralnih programov EU odlično ocenjeni, vendar tam niso bili sprejeti v sofinanciranje;

7.

sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki so bili izbrani v sofinanciranje v okviru centralnih programov EU in omogočajo dopolnjevanje z drugimi evropskimi ali državnimi sredstvi;

8.

sofinanciranje na podlagi javnega povabila zainteresiranim izvajalcem, ki ga izvede ARIS v skladu s tretjim odstavkom 23. člena in tretjim odstavkom 35. člena tega zakona;

9.

sofinanciranje izvajanja ukrepov odprte znanosti;

10.

financiranje ARIS na podlagi programa dela in finančnega načrta;

11.

sofinanciranje delovanja centra znanosti na podlagi programa dela in finančnega načrta;

11.

druge naloge oziroma namene, določene z zakonom.

(3)

Sredstva za inovacijsko dejavnost se namenijo predvsem za:

1.

mreženje, krepitev sinergij in spodbujanje partnerstev v znanstvenoraziskovalnem in inovacijskem sistemu;

2.

spodbujanje inovacijskih procesov in z njimi povezanih naložb podjetij v raziskave in inovacije;

3.

spodbujanje raziskovalno inovacijskih projektov za razvoj novih proizvodov, storitev in procesov;

4.

podporo pilotnim in demonstracijskim projektom za predstavitev, testiranje in demonstracijo novih rešitev;

5.

spodbujanje krepitve kompetenc in inovacijskih potencialov;

6.

mednarodno sodelovanje na področju inovacijske dejavnosti;

7.

razvoj raziskovalno-razvojnih kadrov in spodbujanje zaposlovanja raziskovalcev iz Slovenije in tujine v gospodarstvu;

8.

financiranje inovacijske dejavnosti na podlagi javnih razpisov, javnih pozivov ali sklenitve neposredne pogodbe v skladu z javnofinančnimi predpisi, in sicer za inovacijske projekte, mednarodno sodelovanje, programe zgodnjega uvajanja šolske mladine v inoviranje;

9.

sofinanciranje inovacijskih projektov, ki so bili na razpisih v okviru centralnih programov EU odlično ocenjeni, vendar tam niso bili odobreni za sofinanciranje;

10.

sofinanciranje inovacijskih projektov, ki so bili izbrani za sofinanciranje v okviru centralnih programov EU in omogočajo dopolnjevanje z drugimi evropskimi ali državnimi sredstvi.

(4)

Financiranje nalog podpornega okolja iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona se zagotavlja z javnimi razpisi, javnimi pozivi ali s sklenitvijo neposredne pogodbe v skladu z javnofinančnimi predpisi.

(5)

Financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se lahko izvaja tudi za naloge oziroma namene, določene v drugih zakonih, ki jih izvajajo in financirajo pristojna ministrstva.

13. člen

(financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti)

(1)

Iz državnega proračuna se zagotavlja financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v višini do 1,25 % bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: BDP), pri čemer se financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti zagotavlja v višini do 1 % BDP, financiranje inovacijske dejavnosti pa v višini do 0,25 % BDP. Obseg sredstev iz tega odstavka lahko tudi presega 1,25 % BDP, če so za to zagotovljena sredstva.

[Opomba TFL: ZZrID-C določa način postopnega povečevanja sredstev.]

(2)

Sredstva iz prejšnjega odstavka za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti zajemajo sredstva državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, druga proračunska sredstva financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ministrstva, pristojnega za znanost, državna proračunska sredstva drugih neposrednih uporabnikov proračuna, namenjena financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, sredstva državnega proračuna iz sredstev proračuna EU, ki so v finančnih načrtih ministrstva, pristojnega za znanost, in sredstva drugih neposrednih uporabnikov proračuna, namenjena financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(3)

Sredstva iz prvega odstavka tega člena za financiranje inovacijske dejavnosti zajemajo sredstva državnega financiranja inovacijske dejavnosti, druga proračunska sredstva financiranja inovacijske dejavnosti ministrstva, pristojnega za inovacije, državna proračunska sredstva drugih neposrednih uporabnikov proračuna, namenjena financiranju inovacijske dejavnosti, sredstva državnega proračuna iz sredstev proračuna EU, ki so v finančnih načrtih ministrstva, pristojnega za inovacije, in sredstva drugih neposrednih uporabnikov proračuna, namenjena financiranju inovacijske dejavnosti.

(4)

Obseg sredstev za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se lahko v primerjavi z obsegom sredstev preteklega leta v posameznem letu zmanjša, če je rast BDP negativna, ob nastopu izjemnih okoliščin, ki jih pripozna Evropska komisija, ali ob nastopu izrednih dogodkov, ki imajo pomembne posledice na odhodke državnega proračuna. V teh primerih se letni obseg sredstev zagotavlja v skladu s proračunskimi možnostmi, pri čemer je treba zagotoviti sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti najmanj v višini deleža BDP iz leta pred negativno rastjo oziroma pred nastopom izjemnih okoliščin ali izrednega dogodka.

(5)

Pri ponovni rasti BDP, po prenehanju izjemnih okoliščin ali po odpravi posledic izrednega dogodka se sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti povečujejo za 0,08 odstotne točke letno, dokler znova ne dosežejo 1,25 % BDP oziroma že doseženih letnih sredstev pred negativno rastjo BDP oziroma pred nastopom izjemnih okoliščin ali izrednega dogodka. Povečanje sredstev iz tega odstavka lahko tudi presega 0,08 odstotne točke, če so za to zagotovljena sredstva.

(6)

Metodologijo za pridobivanje podatkov o načrtovani in realizirani višini sredstev iz prvega odstavka tega člena vlada sprejme na predlog ministrstva, pristojnega za znanost oziroma za inovacije.

(7)

Ne glede na vsoto vseh sredstev iz drugega odstavka tega člena se za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti namenijo sredstva v višini najmanj 0,8 % BDP. Če je rast BDP negativna, ob nastopu izjemnih okoliščin, ki jih pripozna Evropska komisija, ali ob nastopu izrednih dogodkov, ki imajo pomembne posledice na odhodke državnega proračuna, se za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz tega odstavka zagotavljajo sredstva najmanj v nominalni višini teh sredstev preteklega leta.

(8)

Ne glede na drugi odstavek tega člena se za določanje sredstev v skladu z drugim odstavkom 21. člena, drugim odstavkom 22. člena in 26. členom tega zakona ter za dopolnilno delo raziskovalcev v skladu z drugim odstavkom 62. člena tega zakona, upoštevajo sredstva državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

14. člen

(izvajanje financiranja inovacijske dejavnosti)

(1)

Financiranje inovacijske dejavnosti v skladu s tem zakonom ali drugimi zakoni, ki določajo financiranje inovacijske dejavnosti, izvaja ministrstvo, pristojno za inovacije, druga ministrstva, ARIS in drugi financerji ter se zagotavlja s kontinuiranim izvajanjem instrumentov dodeljevanja sredstev za spodbujanje industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja z namenom uporabe vseh nacionalnih razvojnih zmožnosti.

(2)

Subjekti iz prvega odstavka sredstva za izvajanje inovacijske dejavnosti dodeljujejo na podlagi javnih razpisov, javnih pozivov ali s sklenitvijo neposredne pogodbe v skladu z javnofinančnimi predpisi.

14.a člen

(sofinanciranje predklinične in klinične študije zdravila sirote, ki je zdravilo za napredno zdravljenje pediatrične populacije)

(1)

Za aktivnosti iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 12. člena tega zakona se lahko v primeru, ko gre za predklinične in klinične študije zdravila sirote, ki je zdravilo za napredno zdravljenje, namenjeno pediatrični populaciji (v nadaljnjem besedilu: študije), sklene neposredna pogodba o sofinanciranju z izvajalci iz sedmega odstavka 6. člena tega zakona oziroma ustanovami, ki so ustanovljene po zakonu, ki ureja ustanove.

(2)

Sofinanciranje s sredstvi državnega proračuna za izvajanje študij se lahko zagotovi, če:

-

je prejemnik sredstev izvajalec iz sedmega odstavka 6. člena tega zakona ali ustanova, ki jo je v skladu z zakonom, ki ureja ustanove, ustanovila domača pravna ali fizična oseba;

-

bodo v načrtovane študije vključene tudi javne raziskovalne organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji;

-

gre za zdravilo v razvoju, ki spada med zdravila sirote, ki je zdravilo za napredno zdravljenje, namenjeno pediatrični populaciji;

-

se zdravilo razvija z namenom kliničnega preskušanja.

(3)

Izvajalec oziroma ustanova iz prvega odstavka tega člena vloži pri ministrstvu, pristojnem za znanost oziroma inovacije, vlogo za sofinanciranje študij. Vlogi mora biti predložen načrt predvidenih aktivnosti, vključno s finančnim načrtom in časovnico izvedbe študij ter predvidenimi cilji študij. Vlogi mora biti predloženo mnenje Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljnjem besedilu: JAZMP), izdano v okviru strokovnega svetovanja, o primernosti dokumentacije za nadaljnji razvoj zdravila, iz katerega izhajajo pozitivna pričakovanja o rezultatih študij.

(4)

Vlada s sklepom, na predlog ministrstva, pristojnega za znanost oziroma inovacije, ob upoštevanju finančnega načrta izvajalca oziroma ustanove iz prvega odstavka tega člena, načrtovanih aktivnosti ter ob upoštevanju predvidenih ciljev določi obseg sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna, roke za izvedbo aktivnosti, ki bodo predmet sofinanciranja, način poročanja o izvedenih aktivnostih in dokazila, ki jih bo moral izvajalec oziroma ustanova predložiti o opravljenih aktivnostih. Ministrstvo, pristojno za znanost oziroma inovacije, mora od ministrstva, pristojnega za zdravje, pridobiti pozitivno mnenje glede ustreznosti študij. Ministrstvo, pristojno za zdravje, za pripravo mnenja predhodno pridobi pozitivno mnenje pristojnega razširjenega strokovnega kolegija.

(5)

Če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena in če iz mnenja JAZMP izhajajo pozitivna pričakovanja rezultatov študij, ministrstvo, pristojno za znanost oziroma inovacije, sklene neposredno pogodbo z izvajalcem oziroma ustanovo iz prvega odstavka tega člena. Če sredstva za ta namen v posameznem letu niso zagotovljena v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za znanost oziroma inovacije, se sredstva zagotovijo s prerazporeditvami pravic porabe.

(6)

Ne glede na določbe javnofinančnih predpisov se izplačilo sredstev izvrši na podlagi sklenjene pogodbe o sofinanciranju v obliki predplačila brez zavarovanja in za celotno vrednost dodeljenih sredstev. Izvajalec oziroma ustanova iz prvega odstavka tega člena mora ministrstvu, pristojnemu za znanost oziroma inovacije, predložiti dokazila o upravičeni porabi sredstev v rokih, določenih v sklepu vlade. Ministrstvo, pristojno za znanost oziroma inovacije, se v neposredni pogodbi o sofinanciranju s predlagateljem dogovori, da se predlagatelj zavezuje prejeta sredstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vrniti v državni proračun, če se ne glede na vrsto nadzora naknadno ugotovi, da so bila sredstva državnega proračuna neupravičeno oziroma nenamensko porabljena. Če izvajalec oziroma ustanova iz prvega odstavka tega člena v roku iz četrtega odstavka ne porabi vseh prejetih sredstev, mora neporabljena sredstva vrniti v državni proračun.

(7)

Zdravila, katerih razvoj je bil sofinanciran v skladu s tem členom, morajo biti vsem pacientom v Sloveniji trajno dostopna po neprofitni ceni, v nasprotnem primeru mora izvajalec oziroma ustanova iz prvega odstavka tega člena proračunska sredstva s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev vrniti v državni proračun.

(8)

Sredstva za razvoj posameznega zdravila sirote se v skladu s tem členom lahko iz proračuna države zagotovijo enkrat, in sicer največ do višine 1 milijona eurov.

III. FINANCIRANJE ZNANSTVENORAZISKOVALNE DEJAVNOSTI

16. člen

(znanstvenoraziskovalna dejavnost)

Znanstvenoraziskovalna dejavnost je ustvarjanje novega znanja in njegov prenos ter obsega različne aktivnosti, in sicer temeljne in aplikativne raziskave, industrijske raziskave, eksperimentalni razvoj, razvoj znanstvenih kadrov, internacionalizacijo, znanstveno komuniciranje (na primer znanstvene publikacije, monografije, konference, popularizacija znanosti), ukrepe odprte znanosti, raziskovalno infrastrukturo, raziskovalno opremo, investicije in investicijsko vzdrževanje.

1. Stabilno financiranje

17. člen

(stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti)

(1)

Sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: S-ZRD) sestavljajo sredstva za institucionalni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: ISF), sredstva za programski steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: PSF), sredstva za razvojni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: RSF) in sredstva za programe nacionalnih raziskav (v nadaljnjem besedilu: PNR), ki so kot skupna sredstva za javne raziskovalne organizacije, druge javne zavode iz 81. člena tega zakona in koncesionarje na podlagi podeljenih koncesij za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prejemniki stabilnega financiranja) zagotovljena v državnem proračunu.

(2)

Če je rast BDP negativna ali rasti ni, se sredstva za S-ZRD zagotavljajo najmanj v nominalni višini sredstev za S-ZRD preteklega leta.

(3)

Podrobnejša ureditev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, vključno z določitvijo enotnega prvega roka za objavo razpisa za mlade raziskovalce, se določi v splošnem aktu ARIS.

18. člen

(ISF)

(1)

ISF je namenjen financiranju infrastrukturne, upravljavske in podporne dejavnosti ter drugi institucionalni infrastrukturi prejemnikov stabilnega financiranja.

(2)

Infrastrukturna dejavnost je zaokrožena celota raziskovalne infrastrukture kot podpore znanstvenoraziskovalni dejavnosti prejemnikov stabilnega financiranja, ki se lahko izvaja v različnih oblikah. Infrastrukturna dejavnost se evalvira v okviru evalvacij iz 30. člena tega zakona.

(3)

Upravljavska in podporna dejavnost so vse spremljajoče dejavnosti, ki zagotavljajo nemoteno izvedbo znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(4)

Prejemniki stabilnega financiranja določijo vsebino, obseg in način izvajanja infrastrukturne dejavnosti ob upoštevanju normativov in standardov, ki jih sprejme vlada, splošnega akta ARIS ter akta prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena tega zakona.

19. člen

(PSF)

(1)

PSF je namenjen financiranju raziskovalnih programov in mladih raziskovalcev.

(2)

Raziskovalni program predstavlja zaokroženo področje znanstvenoraziskovalnega dela, za katero je pričakovati, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju. Raziskovalni programi se evalvirajo v skladu s 30. členom tega zakona.

(3)

Prejemniki stabilnega financiranja določijo vsebino, obseg, način izvajanja raziskovalnega programa in vodjo raziskovalnega programa, ob izpolnjevanju pogojev iz 63. člena tega zakona, in ob upoštevanju normativov in standardov, ki jih sprejme vlada, splošnega akta ARIS ter akta prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena tega zakona.

(4)

Mladi raziskovalci so doktorski študenti, ki jih prejemnik stabilnega financiranja zaposli za pridobitev doktorske izobrazbe. Izvajanje usposabljanja mladih raziskovalcev se evalvira v okviru evalvacij iz 30. in 31. člena tega zakona.

(5)

Število mest za doktorske študente, mentorje, programe usposabljanja, kriterije, način ocenjevanja in izbor kandidatov za mlade raziskovalce določijo prejemniki stabilnega financiranja v skladu z aktom prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena tega zakona in se opredelijo v okviru pogajanj za sklenitev pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 28. člena tega zakona.

20. člen

(RSF)

RSF je namenjen spodbujanju razvoja znanstvenoraziskovalne in infrastrukturne dejavnosti, in sicer z vidikov kakovosti, ustvarjalnosti in inovativnosti, internacionalizacije, odprtosti ter prenosa znanja in sodelovanja z okoljem, ki pripomorejo k doseganju ciljev in rezultatov ter izvajanju ukrepov ali nalog s področja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, opredeljenih v strateških dokumentih države in EU, ob upoštevanju poslanstva in strategije posameznega prejemnika stabilnega financiranja.

21. člen

(določanje sredstev za ISF in PSF)

(1)

Vsota sredstev za ISF in PSF je vsota sredstev za institucionalni in programski steber financiranja vseh prejemnikov stabilnega financiranja, kar se izračuna na naslednji način:

&fbco;binary entityId="6fd80a52-2d76-43df-8413-967b7d33a90e" type="png"&fbcc;

pri čemer je ISF-O institucionalni steber financiranja posameznega prejemnika stabilnega financiranja, PSF-O programski steber financiranja posameznega prejemnika stabilnega financiranja, i je posamezni prejemnik stabilnega financiranja in n število prejemnikov stabilnega financiranja.

(2)

Vsota ISF in PSF se letno poveča za največ 25 % letne rasti državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ob upoštevanju razpoložljivih proračunskih sredstev. Letno povečanje določi s sklepom minister, pristojen za znanost.

[Opomba TFL: ZZrID-C določa prehodno rast stabilnega financiranja.]

(3)

Vsota ISF in PSF se dodatno poveča v primeru novega prejemnika stabilnega financiranja ali če se v skladu s šestim odstavkom 25. člena tega zakona poveča raziskovalna infrastruktura prejemnika stabilnega financiranja.

(4)

V primeru zakonsko določenih finančnih obveznosti, ki jih prejemniki stabilnega financiranja niso zmožni pokriti v okviru dodeljenih sredstev ISF-O in PSF-O in bi bistveno ogrozile zmožnost izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, se letno povečanje vsote ISF in PSF iz drugega odstavka tega člena na predlog ARIS s sklepom ministra, pristojnega za znanost, izjemoma lahko dodatno poveča, ob upoštevanju razpoložljivih proračunskih sredstev.

22. člen

(določanje sredstev za RSF)

(1)

Sredstva za RSF so vsota letnih sredstev razvojnih stebrov posameznih prejemnikov stabilnega financiranja (v nadaljnjem besedilu: RSF-O) in se določijo v skladu z državnimi strateškimi razvojnimi prioritetami in so največ 10 % vsote sredstev ISF in PSF, določene v skladu s prvim in drugim odstavkom 21. člena tega zakona. Delež sredstev za RSF za prvo leto pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona s sklepom določi minister, pristojen za znanost, upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva.

(2)

Sredstva za RSF so na letni ravni za celotno pogodbeno obdobje enaka sredstvom RSF prvega leta pogodbenega obdobja, razen če se v prvem letu pogodbenega obdobja v primerjavi s preteklim letom zmanjšajo sredstva za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti. V tem primeru se sredstva za RSF lahko povečajo v prvem letu, ko se sredstva za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti povečajo, in ostanejo enaka za celotno preostalo pogodbeno obdobje.

23. člen

(PNR in določanje sredstev za PNR)

(1)

Sredstva za PNR so vsota letnih sredstev za programe nacionalnih raziskav prejemnikov stabilnega financiranja (v nadaljnjem besedilu: PNR-O) in ne smejo presegati 1 % vsote sredstev ISF in PSF.

(2)

Za potrebe raziskovanja tematik, značilnih za Republiko Slovenijo, vlada na predlog ministrstva, pristojnega za znanost, določi tematike za programe nacionalnih raziskav in obseg sredstev za ta namen. Nabor tematik mora biti skladen s prioritetnimi področji, opredeljenimi v strateških dokumentih države. Raziskave, ki so predmet financiranja v okviru PNR, se ne financirajo na podlagi 2. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona.

(3)

Izbor PNR se izvede v okviru javnega poziva oziroma javnega povabila ARIS prejemnikom stabilnega financiranja za tematike iz drugega odstavka tega člena za šestletno pogodbeno obdobje.

(4)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, prvega odstavka 17. člena in 80. člena tega zakona, lahko za sredstva PNR kandidirajo tudi slovenske raziskovalne organizacije s sedežem v slovenskem zamejstvu. Ne glede na določbe 28. člena tega zakona se z izbranimi raziskovalnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu sklene pogodba o financiranju raziskave, ki je predmet PNR.

(5)

Izbor PNR se zaključi v zadnjem letu šestletnega obdobja in se ocenjuje po kriterijih za izbor PNR, določenih v splošnem aktu ARIS.

24. člen

(določanje sredstev za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja)

Sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: S-ZRD-O) so vsota sredstev ISF-O, PSF-O, RSF-O in PNR-O, kar se izračuna na naslednji način:

S-ZRD-O = ISF-O + PSF-O + RSF-O + PNR-O.

25. člen

(določanje sredstev za ISF-O in PSF-O)

(1)

Vsota ISF-O in PSF-O se za vsako leto šestletnega pogodbenega obdobja v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi določi tako, da se vsota ISF-O in PSF-O preteklega leta poveča sorazmerno, upoštevaje rast vsote ISF in PSF glede na preteklo leto, kar se izračuna na naslednji način:

(ISF-O + PSF-O)_t = (ISF-O + PSF-O)_t-1 * (ISF + PSF)t/(ISF + PSF)_t-1,

pri čemer je:
t – tekoče leto
t-1 – preteklo leto.

(2)

Prejemnik stabilnega financiranja mora vsoto letnih rasti vsote ISF-O in PSF-O pogodbenega obdobja do vključno tekočega leta pogodbenega obdobja nameniti tako, da za PSF-O nameni vsaj polovico skupne vsote letnih rasti vsote ISF-O in PSF-O pogodbenega obdobja do vključno tekočega leta.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se za prvo leto novega šestletnega pogodbenega obdobja vsota sredstev ISF-O in PSF-O izračuna tako, da se pred določitvijo vsote ISF-O in PSF-O iz prvega odstavka tega člena vsakemu prejemniku stabilnega financiranja najprej izvzame do 10 % sredstev vsote ISF-O in PSF-O zadnjega leta preteklega pogodbenega obdobja (v nadaljnjem besedilu: sredstva za prerazporeditev). Vsota izvzetih sredstev vseh prejemnikov stabilnega financiranja predstavlja razpoložljiva sredstva za prerazporeditev, ki se ob upoštevanju rezultatov zunanje institucionalne evalvacije iz 31.a člena tega zakona dodelijo prejemnikom stabilnega financiranja na način, kot je opredeljen v četrtem odstavku tega člena.

(4)

Rezultati zunanje institucionalne evalvacije iz 31.a člena tega zakona se upoštevajo tako, da se sredstva za prerazporeditev iz prejšnjega odstavka posameznemu prejemniku stabilnega financiranja dodelijo v deležu, ki je skladen z izračunanim razmerjem med oceno posameznega prejemnika stabilnega financiranja in najbolje ocenjenim prejemnikom stabilnega financiranja. Preostanek razpoložljivih sredstev za prerazporeditev se prejemnikom stabilnega financiranja dodeli v deležu njihovega končnega deleža v skupni vsoti ISF-O in PSF-O vseh prejemnikov stabilnega financiranja po dodelitvi iz prejšnjega stavka.

(5)

Sredstva za prerazporeditev na predlog ARIS določi minister, pristojen za znanost. Pri predlogu ARIS upošteva, da se pri izračunu iz tretjega odstavka tega člena posameznemu prejemniku stabilnega financiranja sredstva lahko zmanjšajo največ do 3 % sredstev vsote ISF-O in PSF-O zadnjega leta preteklega pogodbenega obdobja. Podrobnejši način določitve sredstev na podlagi rezultatov zunanjih institucionalnih evalvacij iz 31.a člena tega zakona v splošnem aktu določi ARIS.

(6)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se sredstva za ISF-O lahko za vsako proračunsko leto posebej dodatno povečajo, če se poveča oziroma prevzame povečana raziskovalna infrastruktura prejemnika stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, v skladu s strateškimi dokumenti države ob predhodnem soglasju vlade.

(7)

ARIS sredstva za ISF-O, ki so se dodatno povečala v skladu s prejšnjim odstavkom, v primeru naknadno ugotovljene manjše realizacije stroškov, ki so bili podlaga za izračun povečanja ISF-O, ustrezno zmanjša.

26. člen

(določanje sredstev RSF-O)

(1)

Sredstva za RSF-O so na letni ravni celotno pogodbeno obdobje enaka sredstvom RSF-O prvega leta pogodbenega obdobja, razen če se v prvem letu pogodbenega obdobja zmanjšajo sredstva za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti. V tem primeru se sredstva za RSF-O lahko povečajo v prvem letu, ko se sredstva za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti povečajo, in ostanejo enaka za celotno preostalo pogodbeno obdobje.

(2)

Sredstva za RSF-O so največ 10 % vsote sredstev ISF-O in PSF-O in se za vse prejemnike stabilnega financiranja določijo v enakem deležu, pri čemer v istem pogodbenem obdobju na sredstva za RSF-O ne vpliva morebitno povečanje ISF-O v skladu s šestim odstavkom 25. člena tega zakona.

(3)

Namen porabe sredstev RSF-O se za prejemnika stabilnega financiranja določi za šestletno pogodbeno obdobje v pogajanjih v okviru pogodbe o financiranju stabilnega izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

27. člen

(določanje sredstev PNR-O)

Prejemnik stabilnega financiranja oziroma raziskovalna organizacija Slovencev v zamejstvu lahko pridobi sredstva PNR-O z uspešno prijavo na javni poziv oziroma javno povabilo ARIS iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona.

28. člen

(pogodba o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti)

(1)

Sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja (S-ZRD-O) se prejemniku stabilnega financiranja nakazujejo na podlagi šestletne pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, sklenjene z ARIS.

(2)

V pogodbi o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz prejšnjega odstavka se opredelijo tudi:

1.

strateški in dolgoročni cilji prejemnika stabilnega financiranja, ukrepi za njihovo dosego, ciljne in izhodiščne vrednosti ter kazalniki, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti;

2.

načrt izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki vključuje razvoj dejavnosti v okviru ISF, PSF in RSF;

3.

razvojni cilji prejemnika stabilnega financiranja, ukrepi za njihovo doseganje, ciljne in izhodiščne vrednosti ter kazalniki, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti;

4.

način in dinamika poročanja o doseganju ciljev;

5.

ukrepi v primeru neizpolnjevanja določil pogodbe.

(3)

Sestavine pogodbe iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka so predmet pogajanj. Na podlagi usmeritev ministrstva, pristojnega za znanost, rezultatov zadnje institucionalne samoevalvacije iz 31. člena tega zakona, evalvacije raziskovalnih programov iz 30. člena tega zakona in zunanje institucionalne evalvacije iz 31.a člena tega zakona prejemniki predlagajo sestavine pogodbe iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka najpozneje do konca februarja zadnjega leta pogodbenega obdobja za naslednje pogodbeno obdobje. Prejemniki stabilnega financiranja in ministrstvo, pristojno za znanost, oziroma ARIS, pri pripravi in usklajevanju ciljev in ciljnih vrednosti upoštevajo državne strateške razvojne prioritete.

(4)

Postopek pogajanj za sklenitev pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti s prejemnikom stabilnega financiranja vodi minister, pristojen za znanost, ali oseba, ki jo on pooblašča, ob sodelovanju ARIS in se mora zaključiti s sklenitvijo nove pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti do konca koledarskega leta zadnjega leta pogodbenega obdobja za naslednje pogodbeno obdobje.

(5)

Če se postopek sklenitve pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ne zaključi v roku iz prejšnjega odstavka, se do sklenitve nove pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvaja začasno financiranje v obsegu, kot je bilo določeno v predhodni pogodbi, vendar največ za čas prvega leta pogodbenega obdobja.

(6)

Sklenjene pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ARIS objavi na svoji spletni strani.

(7)

Prejemniki stabilnega financiranja ARIS letno poročajo o doseganju strateških, dolgoročnih in razvojnih ciljev prejemnika stabilnega financiranja, ukrepih za njihovo dosego, ciljnih in izhodiščnih vrednostih ter kazalnikih, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti, določenih v 1., 2 in 3. točki drugega odstavka tega člena. ARIS navedena poročila po izteku tretjega in petega leta pogodbenega obdobja objavi na spletni strani ARIS.

(8)

Poročilo o izvajanju pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti za celotno pogodbeno obdobje prejemniki stabilnega financiranja pošljejo ARIS do 31. maja v letu po izteku pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

29. člen

(akt prejemnika stabilnega financiranja)

(1)

Prejemnik stabilnega financiranja upravlja sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z aktom, ki ga sprejme pristojni organ prejemnika stabilnega financiranja, ob upoštevanju tega zakona, normativov in standardov, ki jih sprejme vlada, in splošnega akta ARIS, in ga v osmih dneh po sprejetju objavi na svoji spletni strani.

(2)

Obvezne sestavine akta prejemnika stabilnega financiranja iz prejšnjega odstavka so določila o postopkih vrednotenja obstoječih raziskovalnih programov ter kreiranja, ukinjanja in preoblikovanja raziskovalnih programov, določila o načinu spreminjanja sestave raziskovalnih programov in določitve vodje raziskovalnega programa, določila o zagotovitvi financiranja neprekinjenosti dela med posameznimi projekti ter izvajanju drugih strateških nalog raziskovalne organizacije in finančnih elementih delovanja raziskovalnega programa ter izvedbi institucionalne samoevalvacije.

(3)

Obvezne sestavine akta iz prvega odstavka tega člena so tudi postopek določitve mentorjev mladih raziskovalcev, program usposabljanja, kriteriji, ocenjevanje in izbor kandidatov za mlade raziskovalce ter določila za spodbujanje starostne in spolne uravnoteženosti vodij raziskovalnih programov in nosilcev ključnih vodstvenih funkcij.

30. člen

(evalvacija raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti)

(1)

ARIS evalvacije raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvaja periodično vsakih šest let po področjih panelov, kot so v zadnjem letu prejšnjega pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona opredeljeni v Delovnem programu Evropskega raziskovalnega sveta, ki ga sprejme Znanstveni svet Evropskega raziskovalnega sveta in potrdi Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: panel ERC), pri čemer se raziskovalni programi posameznega prejemnika stabilnega financiranja na istem področju panelov evalvirajo kot celota. Evalvacije potekajo prva štiri leta pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona. Temeljna kvalitativna kriterija evalvacije sta znanstvena odličnost in družbeni vpliv. Predmet evalvacije so doseženi raziskovalni rezultati obdobja od zadnje evalvacije in vsebina raziskovalnih programov posameznega prejemnika stabilnega financiranja na istem področju panelov ter družbeni učinek rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela v povezavi s 1., 2. in 3. točko drugega odstavka 28. člena tega zakona, ki veljajo v tekočem pogodbenem obdobju. Evalvacijo znanstvenoraziskovalnega dela raziskovalnih programov izvajajo neodvisni strokovnjaki (v nadaljnjem besedilu: recenzenti). Ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli postopkov evalvacije, pri katerih sodelujejo tuji recenzenti, izvajajo v tujem jeziku.

(2)

ARIS v splošnem aktu določi postopek, način in metodologijo izvajanja evalvacij ter obvezne sestavine raziskovalnega programa.

(3)

Rezultat evalvacije za posameznega prejemnika stabilnega financiranja sestavljajo ocena celote vseh raziskovalnih programov na posameznem področju panela ERC, priporočila za izboljšanje izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti na posameznem področju panela ERC in morebitna priporočila za preoblikovanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na posameznem področju panela ERC, kar lahko vključuje tudi ukinitev raziskovalnih programov na posameznem področju panela ERC. Rezultati evalvacije se objavijo na spletni strani ARIS v jeziku izvajanja evalvacije in v slovenskem jeziku.

(4)

Ob vsakokratni evalvaciji se na področjih, kjer poteka evalvacija, izvede tudi evalvacija predlogov novih raziskovalnih programov novih raziskovalnih organizacij, ki vstopajo v stabilno financiranje na področjih, kjer poteka evalvacija.

31. člen

(institucionalna samoevalvacija)

(1)

Institucionalna samoevalvacija je celovita evalvacija znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja, razen za dejavnosti, ki se izvajajo kot javna služba v skladu z drugimi predpisi, in je namenjena izboljšanju njegove znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Poleg rezultatov evalvacije raziskovalnih programov iz 30. člena tega zakona se v institucionalni samoevalvaciji znanstvenoraziskovalne dejavnosti obravnavajo tudi širši družbeni vpliv, kakovost raziskovalnega institucionalnega okolja, ki ga zagotavlja institucija, strategija razvoja prejemnika stabilnega financiranja in doseganje v 1., 2. in 3. točki drugega odstavka 28. člena tega zakona opredeljene sestavine pogodbe prejemnika stabilnega financiranja. V okviru kakovosti raziskovalnega institucionalnega okolja se upoštevajo tudi raznovrstnost virov financiranja in stopnja internacionalizacije, uporaba in odprtost raziskovalne in institucionalne infrastrukture, ukrepi za razvoj kadrov, prenos znanja, delovanje prejemnikov po načelih odprte znanosti ter kakovost drugih aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti in podpornih aktivnosti prejemnika stabilnega financiranja za zagotovitev nemotenega in kakovostnega znanstvenoraziskovalnega dela.

(2)

Prejemniki stabilnega financiranja pripravijo poročilo o institucionalni samoevalvaciji do vključno četrtega leta pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. Povzetek poročila o institucionalni samoevalvaciji se objavi na spletni strani prejemnika stabilnega financiranja in ARIS v enem mesecu po njegovem sprejetju. Celotno poročilo se predloži ministrstvu, pristojnemu za znanost, in ARIS najpozneje v enem mesecu po njegovem sprejetju.

(3)

ARIS pripravi usmeritve za izvedbo institucionalne samoevalvacije, v katerih opredeli ključne elemente in priporočila ob izvajanju samoevalvacije in pripravi predlog oblike samoevalvacijskega poročila.

(4)

Poročila o institucionalni samoevalvaciji vseh prejemnikov stabilnega financiranja se po končanih pogajanjih iz 28. člena tega zakona objavi na spletni strani ARIS.

31.a člen

(zunanja institucionalna evalvacija)

(1)

Na podlagi predložene institucionalne samoevalvacije iz 31. člena tega zakona in evalvacij iz 30. člena tega zakona ARIS izvede zunanjo institucionalno evalvacijo posameznega prejemnika stabilnega financiranja po kriterijih znanstvene odličnosti, družbenega vpliva in kakovosti raziskovalnega institucionalnega okolja. Zunanja institucionalna evalvacija obsega tudi pregled realizacije 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 28. člena tega zakona glede na obdobje izvajanja in pripravo ključnih predlogov ciljev, ukrepov in kazalnikov za izboljšanje uspešnosti prejemnika stabilnega financiranja za naslednje pogodbeno obdobje.

(2)

Zunanja institucionalna evalvacija se izvede v petem letu pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. Izvajajo jo recenzenti, ki pripravijo poročilo o zunanji institucionalni evalvaciji z ocenami. Ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli postopkov evalvacije, pri katerih sodelujejo tuji recenzenti, izvajajo v tujem jeziku. Prejemnik stabilnega financiranja ima pravico odziva na osnutek poročila o zunanji institucionalni evalvaciji, ki je sestavni del končnega poročila o zunanji institucionalni evalvaciji.

(3)

Postopek, kazalnike, merila, način ocenjevanja in metodologijo izvajanja zunanjih institucionalnih evalvacij, način razvrstitve prejemnikov stabilnega financiranja glede na prejete ocene ter vsebino in obliko poročila o zunanji institucionalni evalvaciji določi ARIS v splošnem aktu.

(4)

Poročilo o zunanji institucionalni evalvaciji posameznega prejemnika stabilnega financiranja se po končanih pogajanjih iz 28. člena tega zakona objavi na spletni strani ARIS v obliki in obsegu, ki ju določi ARIS določi v splošnem aktu.

2. Financiranje na podlagi javnih razpisov, javnih pozivov in sklenitve neposredne pogodbe

32. člen

(raziskovalni projekti)

(1)

Raziskovalne projekte izvajajo raziskovalne organizacije oziroma zasebni raziskovalci.

(2)

Izvajanje raziskovalnih projektov, namenjenih pripravi strokovnih podlag za odločanje in oblikovanju razvojnih in drugih politik, ter spremljanje njihovega izvajanja lahko država financira prek več ministrstev in drugih proračunskih uporabnikov. Sodelovanje ministrstev in drugih proračunskih uporabnikov usklajuje ministrstvo, pristojno za znanost, v sodelovanju z ARIS.

(3)

Sredstva za izvajanje raziskovalnih projektov se dodeljujejo prek javnih razpisov oziroma javnih pozivov, ki jih izvaja ARIS oziroma pristojno ministrstvo ob upoštevanju proračunskih možnosti.

(4)

Letni javni razpisi iz prejšnjega odstavka, ki jih izvaja ARIS, se izvedejo v štirih ločenih kategorijah glede na karierno stopnjo raziskovalcev, ki so določene s splošnim aktom ARIS. Obseg javnega razpisa za podoktorske projekte ne sme biti manjši od 10 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte. Nobena od preostalih treh kategorij ne sme obsegati manj kot 20 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte. Opredelitev kategorij po kariernih stopnjah in določitev javnih razpisov, za katere se delitev na karierne stopnje uporablja, se določi s splošnim aktom ARIS.

(5)

Delež sredstev, namenjenih za aplikativne projekte, ki jih izvaja ARIS, ne sme biti manjši od 25 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte, ne glede na vir financiranja. Delež sredstev, namenjenih za aplikativne projekte, opredeli ARIS v programu dela.

33. člen

(raziskovalna infrastruktura in raziskovalna oprema)

(1)

Način in področja razvoja raziskovalne infrastrukture določa strateški dokument države Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture, ki ga sprejme vlada na predlog ministrstva, pristojnega za znanost.

(2)

Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture pripravi ministrstvo, pristojno za znanost, na podlagi Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije in strateških dokumentov EU.

(3)

Sredstva za vzpostavitev raziskovalne infrastrukture se dodeljujejo prek javnih razpisov, javnih pozivov ali sklenitve neposredne pogodbe v skladu z javnofinančnimi predpisi, ki jih izvaja ARIS ali ministrstvo, pristojno za znanost.

(4)

Sredstva za projekte iz Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture iz drugega odstavka tega člena se nakazujejo prejemnikom stabilnega financiranja ali konzorcijem, ki izvajajo projekte iz Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture, katerih koordinator je prejemnik stabilnega financiranja, ki sredstva, ne glede na določbe prvega odstavka 17. člena in 80. člena tega zakona, skladno s konzorcijsko pogodbo, lahko nakazuje preostalim izvajalcem infrastrukturne dejavnosti v okviru konzorcija.

(5)

Sredstva za nakup raziskovalne opreme se dodeljujejo prek javnih razpisov, javnih pozivov ali sklenitve neposredne pogodbe v skladu z javnofinančnimi predpisi, ki jih izvaja ARIS ali ministrstvo, pristojno za znanost.

34. člen

(mednarodno sodelovanje)

(1)

Ministrstva, pristojna za znanost, za inovacije in za gospodarstvo, medsebojno usklajujejo mednarodne aktivnosti znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter evropskih politik s poudarkom na evropskem raziskovalnem prostoru, programih EU in drugih mednarodnih programih.

(2)

V skladu z veljavnimi strateškimi dokumenti države za področje raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ARIS ali druga pravna oseba javnega prava na podlagi javnih razpisov sofinancira mednarodne dejavnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij iz sredstev državnega proračuna.

(3)

Za sofinanciranje večstranskih transnacionalnih raziskovalnih projektov, ki se sofinancirajo prek mednarodnih organizacij ali konzorcijev v okviru programov EU, pri katerih je postopek razpisa za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni, skladno s postopki, predvidenimi za izvajanje programov EU ali z avtonomno določenim pravom, in ki so bili izbrani v sofinanciranje na podlagi mednarodnih evalvacij in finančnih uskladitev v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila Republika Slovenija, ministrstvo, pristojno za znanost, druga ministrstva, ARIS ali druga pravna oseba javnega prava, se lahko sklepa neposredne pogodbe o sofinanciranju z izbranimi prijavitelji v skladu s splošnim aktom ARIS ali podzakonskim aktom pristojnega ministrstva.

(4)

Projekte, ki so bili na razpisih v okviru programov EU odlično ocenjeni, vendar niso bili sprejeti v sofinanciranje, ali projekte, ki so bili izbrani na razpisih v okviru programov EU in omogočajo dopolnjevanje z drugimi evropskimi ali državnimi sredstvi, lahko ministrstvo, pristojno za znanost, ministrstvo, pristojno za inovacije, druga ministrstva, ARIS ali druga pravna oseba javnega prava sofinancira v okviru svojih pristojnosti in finančnega načrta prek neposredne pogodbe o sofinanciranju v skladu s splošnim aktom ARIS ali podzakonskim aktom pristojnega ministrstva.

35. člen

(razvoj znanstvenih kadrov in popularizacija znanosti)

(1)

Razvoj znanstvenih kadrov vključuje zagotavljanje sredstev za kadrovsko pomlajevanje raziskovalnih skupin, doktorska in podoktorska usposabljanja, razvoj nadaljnje raziskovalne kariere raziskovalcev ter za reintegracijo slovenskih raziskovalcev, ki delujejo v tujini, v skladu s splošnim aktom ARIS ali podzakonskim aktom pristojnega ministrstva.

(2)

Raziskovalci iz prejšnjega odstavka morajo imeti z raziskovalno organizacijo sklenjeno delovno razmerje. V primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas se ta sklene za celotno obdobje trajanja aktivnosti iz prejšnjega odstavka. Pogodba o zaposlitvi za določen čas se podaljša za čas odsotnosti zaradi razlogov iz petega odstavka 61. člena tega zakona.

(3)

Dejavnosti popularizacije znanosti se financirajo na podlagi javnega povabila, javnih razpisov ali javnih pozivov, ki jih objavi ARIS ali pristojno ministrstvo.

(4)

Način financiranja aktivnosti iz prejšnjega odstavka, ki jih izvaja, ARIS podrobneje določi v splošnem aktu, način financiranja aktivnosti iz prejšnjega odstavka, ki jih izvaja pristojno ministrstvo, pa podrobneje določi pristojni minister.

3. Financiranje javnih infrastrukturnih zavodov

36. člen

(financiranje javnih infrastrukturnih zavodov)

Sredstva za plače in druge izdatke za zaposlene, prispevke delodajalca za socialno varnost, izdatke za blago in storitve, nakup opreme ter raziskovalno infrastrukturo se javnim infrastrukturnim zavodom določijo s pogodbo med javnim infrastrukturnim zavodom in ministrstvom, pristojnim za znanost, ob upoštevanju letnega programa dela javnega infrastrukturnega zavoda in finančnega načrta ministrstva, pristojnega za znanost.

4. Investicije in investicijsko vzdrževanje

37. člen

(investicije in investicijsko vzdrževanje)

(1)

Sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje javnih raziskovalnih in infrastrukturnih zavodov se določijo v skladu z letnim načrtom investicij in investicijskega vzdrževanja javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda, ki je sestavni del letnega programa dela javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda, in finančnim načrtom ministrstva, pristojnega za znanost.

(2)

Sredstva za investicije so namenjena zagotavljanju pogojev za izvajanje dejavnosti javnih raziskovalnih oziroma infrastrukturnih zavodov.

(3)

Sredstva za investicije se namenijo za gradnjo, rekonstrukcijo, obnovo, pridobivanje oziroma najemanje stvarnega premoženja.

(4)

Sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje se dodelijo na podlagi razpoložljivih sredstev v okviru Načrta razvojnih programov.

(5)

Javnemu raziskovalnemu zavodu se sredstva za investicijsko vzdrževanje določijo na podlagi meril, opredeljenih v sklepu ministrstva, pristojnega za znanost. Javnemu raziskovalnemu zavodu se sredstva za investicijsko vzdrževanje nakažejo na podlagi pogodbe o sofinanciranju, sklenjene med ministrstvom, pristojnim za znanost, in javnim raziskovalnim zavodom.

(6)

Javnemu infrastrukturnemu zavodu se sredstva za investicijsko vzdrževanje ob upoštevanju letnega programa dela javnega infrastrukturnega zavoda in finančnega načrta ministrstva, pristojnega za znanost, določijo s pogodbo iz 36. člena tega zakona.

(7)

Sredstva za investicijsko vzdrževanje se lahko namenijo tudi drugim raziskovalnim organizacijam, ki imajo raziskovalno infrastrukturo, sofinancirano iz sredstev državnega proračuna in ki je javno dostopna pod enakimi pogoji, kot to velja za javne raziskovalne zavode. Sredstva za investicijsko vzdrževanje se določijo na podlagi meril, opredeljenih v sklepu ministra.

IV. NORMATIVI IN STANDARDI ZA FINANCIRANJE ZNANSTVENORAZISKOVALNE DEJAVNOSTI

38. člen

(normativi in standardi za določitev obsega sredstev za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti)

Normative in standarde za stabilno financiranje in za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz državnega proračuna na podlagi cene ekvivalenta polne zaposlitve ter za spremljanje in porabo sredstev državnega proračuna sprejme vlada.

V. ORGANIZIRANOST IN IZVAJANJE ZNANSTVENORAZISKOVALNE IN INOVACIJSKE DEJAVNOSTI

1. Etika v znanosti

39. člen

(Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti)

(1)

Nosilci in izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti skrbijo za uveljavljanje načel znanstvene integritete in dobre znanstvene prakse ter na ravni raziskovalnih organizacij sprejemajo ustrezne ukrepe zoper njihove kršitve.

(2)

Za obravnavanje etičnih vprašanj in ravnanj v znanstvenoraziskovalni dejavnosti Rektorska konferenca Republike Slovenije in Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije vzpostavita Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti.

(3)

Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti je neodvisno telo, ki ima enajst članov. Njegov mandat traja štiri leta. Člani Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti so lahko zaporedoma imenovani največ dvakrat.

(4)

Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti so:

-

dva člana, ki ju imenuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti;

-

en član, ki ga imenuje Inženirska akademija Slovenije;

-

trije člani, ki jih imenuje Rektorske konference Republike Slovenije;

-

trije člani, ki jih imenuje Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije;

-

en član, ki ga imenuje Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov in

-

en član, ki ga imenuje ARIS.

(5)

Institucije iz prejšnjega odstavka, ki imenujejo več kot enega člana, pri imenovanju upoštevajo uravnoteženo zastopanost spolov članov in raznolikost znanstvenih ved.

(6)

Predsednika in podpredsednika Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti izvolijo člani med seboj na način, da sta na položajih zastopana različna spola in tudi različni znanstveni vedi.

(7)

Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti se konstituira, ko je imenovanih vsaj sedem članov.

(8)

Konstitutivno sejo Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti skličeta predsednik Rektorske konference Republike Slovenije in predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije.

(9)

Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti na konstitutivni seji izvoli predsednika in podpredsednika. Do izvolitve predsednika sejo vodi najstarejši član sveta.

(10)

Člani Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti delujejo strokovno, samostojno in neodvisno ter pri svojem delovanju niso vezani na sklepe, stališča in navodila institucij, ki so jih imenovale, ali drugih institucij. Člani ne morejo biti funkcionarji v izvršilni veji oblasti, direktorji agencij in raziskovalnih organizacij, njihovi pomočniki ter namestniki, rektorji, prorektorji, dekani, prodekani oziroma člani upravnih odborov raziskovalnih organizacij. Člani Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti pri izvajanju nalog upoštevajo načela preprečevanja konflikta interesov in nepristranskosti.

(11)

Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti sprejme poslovnik za svoje delovanje z dvotretjinsko večino vseh članov. Kot pomoč pri svojem delu lahko imenuje strokovne komisije. Strokovna in administrativna dela za Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti opravlja ministrstvo, pristojno za znanost.

(12)

Naloge Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti so:

1.

preventivno delovanje in izobraževanje na področju etike in integritete v znanosti z namenom spodbujanja dobrih praks in preprečevanja nepoštenosti;

2.

sprejemanje mnenj o skladnosti ravnanja z etičnimi pravili na lastno pobudo oziroma pobudo organizacij ali posameznikov, kadar to oceni za primerno;

3.

sodelovanje z etičnimi komisijami v raziskovalnih in visokošolskih organizacijah ter oblikovanje svetovalnih mnenj oziroma priporočil k njihovim internim etičnim kodeksom na lastno pobudo oziroma pobudo organizacij, kadar to oceni za primerno;

4.

sodelovanje v mednarodnih omrežjih in združenjih;

5.

spodbujanje raziskovanja in seznanjanja javnosti z vprašanji etike in integritete v znanstvenoraziskovalni dejavnosti;

6.

priprava, sprejem in objava letnega poročila, ki ga v seznanitev predloži ministrstvu, pristojnemu za znanost.

(13)

Sredstva za delovanje Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti zagotavlja Republika Slovenija v okviru proračunskih sredstev ministrstva, pristojnega za znanost. Delo članov Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti ter članov komisij iz enajstega odstavka tega člena je častno in brezplačno, pripada pa jim povračilo potnih stroškov v skladu z veljavnimi predpisi, ki veljajo za povračila stroškov članom vladnih svetov.

2. Odprta znanost ter odprti dostop do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov

40. člen

(odprta znanost)

(1)

Odprta znanost obsega predvsem odprt dostop do raziskovalnih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter povezovanje in vključevanje zainteresirane javnosti v raziskovalni proces. Podrobnejše zahteve za izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela po načelih odprte znanosti določi vlada ob upoštevanju Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije ter priporočil evropskih raziskovalnih politik. Ukrepi odprte znanosti se opredelijo v akcijskem načrtu, ki ga sprejme vlada.

(2)

Vrednotenje in ocenjevanje raziskovalcev, raziskovalnih organizacij, raziskovanih programov in projektov mora spodbujati odprto znanost.

(3)

Za sofinanciranje izvajanja ukrepov odprte znanosti lahko ministrstvo, pristojno za znanost, ali ARIS sklepa z izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti neposredne pogodbe o sofinanciranju.

Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID)

Časovnica