ZSZ – Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ) |...

932. Zakon o stavbnih zemljiščih

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

UKAZ
o razglasitvi zakona o stavbnih zemljiščih

Razglaša se zakon o stavbnih zemljiščih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. maja 1984 in, na seji Zbora občin dne 23. maja 1984.

Št. 0100-79/84

Ljubljana, dne 23. maja 1984.

Predsednik France Popit l.r.

ZAKON
o stavbnih zemljiščih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Stavbna zemljišča po tem zakonu so:

-

zemljišča, ki so s srednjeročnim družbenim planom namenjena za graditev objektov in naprav;

-

zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti in naprave in zemljišča, za katera so izdana predpisana dovoljenja za graditev.

2. člen

Stavbna zemljišča so zazidana ali nezazidana.

Zazidano stavbno zemljišče je zemljišče, na katerem stoji objekt (stavbišče), in zemljišče,. ki je potrebno za njegovo redno rabo (funkcionalno zemljišče), ter zemljišče, ki je urejeno kot javna površina.

Nezazidano stavbno zemljišče je zemljišče, na katerem ni zgrajen noben objekt ali pa je na njem zgrajen začasni ali pomožni objekt, kakor tudi zemljišče, na katerem še ni zgrajen objekt do tretje gradbene faze in zemljišče, ki presega površino funkcionalnega zemljišča.

3. člen

Mesta in naselja mestnega značaja po tem zakonu so:

-

mesta in naselja mestnega značaja, določena s predpisi, izdanimi pred uveljavitvijo tega zakona;

-

druga naselja, določena z dolgoročnim planom občine kot industrijska, oskrbna, turistična in druga razvojna središča (34. člen zakona o urejanju prostora).

4. člen

Po tem zakonu se za kompleksno graditev šteje:

-

stanovanjska in druga graditev ter ureditev javnih površin na zaokroženih prostorskih celotah v ureditvenih območjih naselij,

-

graditev prometne infrastrukture;

-

graditev industrijskih,. turističnih, energetskih in drugih podobnih- objektov v ureditvenih območjih za poselitev (industrijska območja, turistična območja) ter na območjih za posebne namene.
Površine in mere območij za kompleksno graditev določi občinska skupščina s srednjeročnim družbenim planom.

5. člen

Stavbna zemljišča v družbeni lastnini upravlja občina in z njimi razpolaga preko sklada stavbnih zemljišč, če jih na podlagi ustave in zakona ne upravljajo delavci in drugi delovni ljudje v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.

6. člen

Občani, društva in druge civilne pravne osebe uresničujejo lastninsko pravico na stavbnem zemljišču v skladu z njegovim namenom ter v skladu z zakonom in odloki občinske skupščine, sprejetimi na podlagi zakonov.

7. člen

Povečana vrednost stavbnega zemljišča, ki je ne-posredno ali posredno posledica vlaganj družbenih sredstev, lokacijskih in drugih ugodnosti (v nadaljnjem besedilu: povečana vrednost), pripada občini, kjer je stavbno zemljišče.

Povečana vrednost se zajema ob prometu s stavbnim zemljiščem in pri uporabi stavbnega zemljišča po določbah zakona in odloka občinske skupščine, ki temelji na zakonu.

Ob prometu stavbnih zemljišč med družbenimi pravnimi osebami se zajame le višina vlaganj v ta . zemljišča.

Občinska skupščina določa višino in način zajemanja povečane vrednosti stavbnega zemljišča ter namenja- sredstva iz tega vira za pridobivanje, pri-pravo in opremljanje stavbnega zemljišča.

8. člen

O stavbnih zemljiščih v naseljih se vodi evidenca.

Evidenca stavbnih zemljišč obsega zemljiško-katastrske podatke, podatke o naravnih lastnostih zemljišč, podatke o dejanski rabi zemljišč in njihovi opremljenosti ter podatke o predpisanem varovanju zemljišč in o predpisanih omejitvah pri posegih na ta zemljišča.

Evidenco stavbnih zemljišč vodi občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve.

Samoupravne organizacije in skupnosti morajo iz svojih evidenc sproti pošiljati upravnemu organu iz prejšnjega odstavka podatke, potrebne za vodenje evidence stavbnih zemljišč.

Republiški upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, izda v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim pa urejanje prostora, navodilo o vsebini in načinu vodenja evidence stavbnih zemljišč ter o načinu zbiranja podatkov za to evidenco.

II. PRIDOBIVANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ V DRUŽBENO LASTNINO

9. člen

Stavbna zemljišča pridobiva v družbeno lastnino po tem zakonu občina.

10. člen

Na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, preneha lastninska pravica na podlagi odloka občinske skupščine (v nadaljnjem besedilu: odlok o prenehanju lastninske pravice). S tem odlokom se v skladu s srednjeročnim družbenim planom določi, katero zemljišče v mestu ali naselju mestnega značaja ali na območju, namenjenem za kompleksno graditev, je stavbno zemljišče v družbeni lastnini.

Lastninska pravica na zemljišču preneha in zemljišče postane družbena lastnina z dnem, ko začne veljati odlok iz prejšnjega odstavka. S tem dnem pridobi občina na zemljišču pravico upravljanja.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo družbeno lastnino na zemljišču, določenem z odlokom iz prvega odstavka tega člena, pravico upravljanja občine ter pravice iz prvega odstavka 13. člena in drugega odstavka 15. člena tega zakona.

11. člen

Odlok o prenehanju lastninske pravice vsebuje zlasti:

-

točen opis meje območja, na katerem preneha lastninska pravica;

-

zemljiško-knjižne in katastrske podatke o posameznih parcelah;

-

določbe o pravicah prejšnjih lastnikov, dokler se stavbno zemljišče na podlagi prostorskega izvedbenega načrta ne uporabi za graditev objektov in naprav ali za druge namene. Občane je treba seznaniti z odlokom na krajevno običajen način in jim omogočiti. vpogled v katastrski načrt območja, na katerem preneha lastninska pravica.

12. člen

Prejšnjemu lastniku zemljišča, ki je postalo družbena lastnina po tem zakonu in mu je na njem prenehala pravica uporabe, pripada odškodnina po predpisih o razlastitvi in po predpisih o kmetijskih zemljiščih.

13. člen

Na stavbnem zemljišču, ki je postalo družbena lastnina na podlagi odloka iz 10. člena tega zakona, ima prejšnji lastnik oziroma uporabnik pravico uporabe, dokler občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mara izročiti občini za uresničitev prostorskega izvedbenega načrta.

Prejšnji lastnik stavbnega zemljišča lahko takoj po uveljavitvi odloka o prenehanju lastninske pravice zahteva, da občina prevzame zemljišče in plača odškodnino za zemljišče na podlagi zakona, občina pa mora prevzeti tako zemljišče.

Če občina na zahtevo prejšnjega lastnika v enem letu ne prevzame stavbnega zemljišča, lahko prejšnji lastnik s tožbo pri pristojnem sodišču zahteva prevzem zemljišča in plačilo odškodnine za to zemljišče.

Zoper odločbo, izdano po prvem odstavku tega člena, je dovoljena pritožba na republiški upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve.

14. člen

Prejšnji lastnik stavbnega zemljišča ne sme menjati oblike in svojstva zemljišča. Vlaganja v tako zemljišče, ki bi povečala vrednost zemljišča, se ne upoštevajo pri določitvi. odškodnine.

15. člen

Stavba, ki bo lahko po prostorskem izvedbenem načrtu ostala na stavbnem zemljišču, ki je postalo družbena lastnina na podlagi odloka o prenehanju lastninske pravice, se ne prenese v družbeno lastnino.

Lastnik stavbe ima pravico uporabe na stavbišču in funkcionalnem zemljišču, dokler stoji stavba. Ta pravica se ne more samostojno prenašati.

Če je na stavbnem zemljišču stavba, ki se mora po prostorskem izvedbenem načrtu odstraniti, se zanjo uvede razlastitveni postopek, splošni interes pa se posebej ne ugotavlja.

16. člen

Prejšnji lastnik ima na zemljišču, ki leži na območju namenjenem za stanovanjsko graditev, prednostno pravico uporabe tolikšne površine zemljišča, kolikor ga določa prostorski izvedbeni načrt za zgraditev stanovanjske hiše ali poslovne stavbe in za njeno redno rabo, če sme po prostorskem izvedbenem načrtu na tistem zemljišču zgraditi tako stavbo.

17. člen

Prejšnji lastnik lahko uveljavlja v mejah lastninskega maksimuma na stavbah prednostno pravico uporabe za graditev samo na eni parceli, nastali po veljavno sprejetem prostorskem izvedbenem načrtu, če površina njegovega zemljišča, ki je postalo družbena lastnina, dosega površino nove parcele in če več kot polovica nove parcele leži na tem zemljišču.

18. člen

Če je bilo zemljišče, ki je postalo družbena lastnina, v solastnini več oseb, lahko uveljavlja prednostno pravico uporabe za graditev vsak prejšnji solastnik, čigar solastniški delež ustreza zahtevam iz prejšnjega člena.

Solastniki, ki ne morejo , uveljavljati prednostne pravice uporabe po določbah prejšnjega odstavka, ker njihovi solastninski deleži ne dosegajo površine nove parcele, solastninski deleži skupaj pa jo dosegajo ali presegajo, lahko prednostno pravico uporabe sporazumno uveljavljajo na toliko parcelah, kolikor je po veljavno sprejetem prostorskem izvedbenem, načrtu novih parcel na njihovem zemljišču, ki je postalo družbena lastnina.

19. člen

Upravičenec uveljavlja prednostno pravico uporabe za graditev na stavbnem zemljišču pri občinskem upravnem organu, pristojnem za premoženjsko pravne zadeve najkasneje v 30 dneh od dneva, ko je o tem prejel pismeno obvestilo tega organa.

Pravnomočna odločba o priznanju prednostne pravice uporabe za graditev je listina za zemljiško knjižni vpis te pravice.

20. člen

Prejšnji lastnik mora v petih letih od dneva, ko je postala odločba o priznanju prednostne pravice uporabe za graditev dokončna, zgraditi stavbo do tretje gradbene faze, sicer izgubi prednostno pravico. Občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve, izda odločbo o izgubi te pravice in hkrati odloči, da mora dotedanji prednostni upravičenec izročiti zemljišče občini. Za izročeno zemljišče pripada dosedanjemu upravičencu odškodnina, ki se določi po predpisih o razlastitvi. Pri določanju odškodnine se upoštevajo opravljena koristna dela.

Občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve, lahko na zahtevo prejšnjega lastnika zaradi upravičenih razlogov podaljša rok iz prvega odstavka tega člena, vendar največ za dve leti.

21. člen

Imetnik pravice uporabe iz 13. člena oziroma upravičenec iz 16. člena tega zakona lahko prenese tako pravico s pravnim poslom le na zakonca, potomce in posvojence ter njihove zakonce, starše in posvojitelje ter njihove zakonce, ti pa te pravice lahko prenesejo samo na svojega zakonca, potomce in posvojence ter njihove zakonce.

Kdor uveljavi prednostno pravico uporabe za graditev na zemljišču, sme prenesti s pravnim poslom stavbo, zgrajeno najmanj do tretje gradbene faze, preden preteče rok pet let od dneva, ko mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje za stavbo, le na zakonca, potomce in posvojence ter njihove zakonce, starše in posvojitelje ter njihove zakonce.

Pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami prejšnjih odstavkov tega člena je nična.

22. člen

Pravico iz 13. in 16. člena tega zakona lahko podedujejo zakoniti dediči prejšnjega lastnika oziroma imetnika pravice uporabe in zakoniti dediči zakonca, potomcev, posvojencev, staršev ali posvojiteljev, na katere je prejšnji lastnik ali imetnik pravice uporabe prenesel to pravico.

23. člen

Za izgradnjo in postavitev komunalnih in drugih objektov in naprav ter priključkov na te objekte in naprave za objekte. za katere je izdano predpisano dovoljenje, je mogoče omejiti pravice na drugih zemljiščih v nujno potrebnem obsegu in proti plačilu primerne odškodnine. O tem odloča v primeru spora redno sodišče v nepravdnem postopku, razen kadar so podani pogoji za uvedbo postopka za prisilno ustanovitev služnosti po predpisih o razlastitvi.

24. člen

Na zemljišču, ki je postalo družbena lastnina na podlagi odloka o prenehanju lastninske pravice, mora prejšnji lastnik oziroma uporabnik dopustiti raziskave, merjenja, parcelacijo, cenitve nepremičnin in druga dela, ki so potrebna za pripravo in izvajanje prostorskega izvedbenega načrta.

O zahtevi za dovolitev priprav in del iz prejšnjega odstavka odloča občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve, pri čemer pa teh priprav in del, če je to mogoče, ne dovoli v času, ko bi bilo to neprimerno za prejšnjega lastnika oziroma uporabnika.

Z odločbo po drugem odstavku tega člena ne smejo biti dovoljena gradbena in druga podobna dela.

Pritožba proti odločbi iz drugega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za določitev meje območja, namenjenega za kompleksno graditev, če je treba za določitev meje takega območja deliti katastrske parcele (obodna parcelacija).

25. člen

Občina ima predkupno pravico do nezazidanih stavbnih zemljišč.